Page 17 - Kavur, Boris. Vse stvari štejejo (v majhnih količinah) ... Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2014.
P. 17
dišč tega časa v delti Pada. Tam so jih arheologi razlagali kot nošo prišlekov, ki so se, izvirajoč iz prazgodo- konec starega obdobja 17
vinskega zaledja, naselili v mestih.
V vsakem primeru predstavlja ptujska pavkasta fibula predmet, ki je bil najverjetneje izdelan v posoških ali se-
verno italskih delavnicah. Na področje Štajerske je prinesena kot trgovsko blago ali kot osebna oprema prišleka,
verjetno preko osrednje Slovenije, ali pa, še bolj verjetno, po dravski dolini s Koroške. Vsekakor ta drobni pred-
met dokazuje obstoj stotine kilometrov potekajočih omrežij ter stikov in medsebojnih poznavanj prazgodo-
vinskih skupnosti, oziroma še več – dokazuje široko razprostranjeno poznavanje najnovejše mode, ki se je izde-
lana v središčih severne Italije sočasno nosila tako na sredozemskih obalah kot na ptujski promenadi.
Nedaleč proč pa je bil pri izkopavanjih v drugi polovici osemdesetih let 20. stoletja, na področju Turnirske-
ga prostora na Grajskem griču ob srednjeveški stavbi žitnice odkrit kompleks več peči. Na podlagi odkritih
odlomkov keramike so bile datirane v mlajši del mlajše železne dobe. Vkopane so bile v plasti z arheološkimi
najdbami, med katerimi so bili odkriti tudi odlomki keramike, ki pričajo o še starejši poselitvi prostora. Izsto-
pa vsekakor odlomek lonca z vbočenim ramenom, navpičnim vratom in rahlo odebeljenim ustjem, z okrasom
vtisnjenih krožcev na rami. Gre za obliko posode, značilno za sam konec starejše železne dobe na področju
vzhodnega dela osrednje Evrope – od češkega sredogorja preko južne Avstrije in zahodne Madžarske ter do
vzhodne Slovenije – vse do Ptuja. Gre za enega izmed zadnjih primerkov prostoročno izdelane keramike, teh-
nologije, ki se bo sicer še obdržala v naslednjih stoletjih, vendar bo primat pri izdelavi prevzelo modeliranje ke-
ramike na hitro vrtečem se lončarskem kolesu. Hkrati pa odlomek prvič predstavlja tehnologijo, ki bo zazna-
movala naslednja stoletja – dodajanje primesi grafita v keramiko.
Opisani skromni najdbi kažeta poteke kulturnih stikov v času od sredine 5. do sredine 4. stoletja pred našim šte-
tjem. Upoštevajoč širšo kulturno zgodovino 5. stoletja, kaže, da predstavljajo pavkaste fibule oblike nakita, ki so
bile razvite na južnem predalpskem prostoru pod vplivom prodora novih tehnoloških inovacij in estetskih ele-
mentov iz zahodnega halštatskega kroga osrednje Evrope, in najbolj razširjene v »talilnem loncu« kultur, kjer
so se mešali vplivi iz grškega, etruščanskega, vzhodno in severno jadranskega alpskega in jugovzhodno-predalp-
skega sveta. Fibula s Ptuja predstavlja, kot ena od najbolj vzhodno poznanih najdb tega tipa fibul, kulturne vplive
z zahoda. Na drugi strani pa nekaj desetletij mlajša keramika kaže širitev kulturnih vplivov, oskrbe s surovinami
ter vsakdanjih tehnologij z vzhoda. Dve izpostavljeni najdbi pa jasno pokažeta, da je v tem obdobju, kljub oči-
tno skromni poselitvi prostor Ptuja predstavljal stičišče kultur. Na eni strani najbolj vzhodno mejo razprostra-
njenosti zahodnih ter najbolj zahodno mejo razprostranjenosti vzhodnih kulturnih elementov in tehnologij.
vinskega zaledja, naselili v mestih.
V vsakem primeru predstavlja ptujska pavkasta fibula predmet, ki je bil najverjetneje izdelan v posoških ali se-
verno italskih delavnicah. Na področje Štajerske je prinesena kot trgovsko blago ali kot osebna oprema prišleka,
verjetno preko osrednje Slovenije, ali pa, še bolj verjetno, po dravski dolini s Koroške. Vsekakor ta drobni pred-
met dokazuje obstoj stotine kilometrov potekajočih omrežij ter stikov in medsebojnih poznavanj prazgodo-
vinskih skupnosti, oziroma še več – dokazuje široko razprostranjeno poznavanje najnovejše mode, ki se je izde-
lana v središčih severne Italije sočasno nosila tako na sredozemskih obalah kot na ptujski promenadi.
Nedaleč proč pa je bil pri izkopavanjih v drugi polovici osemdesetih let 20. stoletja, na področju Turnirske-
ga prostora na Grajskem griču ob srednjeveški stavbi žitnice odkrit kompleks več peči. Na podlagi odkritih
odlomkov keramike so bile datirane v mlajši del mlajše železne dobe. Vkopane so bile v plasti z arheološkimi
najdbami, med katerimi so bili odkriti tudi odlomki keramike, ki pričajo o še starejši poselitvi prostora. Izsto-
pa vsekakor odlomek lonca z vbočenim ramenom, navpičnim vratom in rahlo odebeljenim ustjem, z okrasom
vtisnjenih krožcev na rami. Gre za obliko posode, značilno za sam konec starejše železne dobe na področju
vzhodnega dela osrednje Evrope – od češkega sredogorja preko južne Avstrije in zahodne Madžarske ter do
vzhodne Slovenije – vse do Ptuja. Gre za enega izmed zadnjih primerkov prostoročno izdelane keramike, teh-
nologije, ki se bo sicer še obdržala v naslednjih stoletjih, vendar bo primat pri izdelavi prevzelo modeliranje ke-
ramike na hitro vrtečem se lončarskem kolesu. Hkrati pa odlomek prvič predstavlja tehnologijo, ki bo zazna-
movala naslednja stoletja – dodajanje primesi grafita v keramiko.
Opisani skromni najdbi kažeta poteke kulturnih stikov v času od sredine 5. do sredine 4. stoletja pred našim šte-
tjem. Upoštevajoč širšo kulturno zgodovino 5. stoletja, kaže, da predstavljajo pavkaste fibule oblike nakita, ki so
bile razvite na južnem predalpskem prostoru pod vplivom prodora novih tehnoloških inovacij in estetskih ele-
mentov iz zahodnega halštatskega kroga osrednje Evrope, in najbolj razširjene v »talilnem loncu« kultur, kjer
so se mešali vplivi iz grškega, etruščanskega, vzhodno in severno jadranskega alpskega in jugovzhodno-predalp-
skega sveta. Fibula s Ptuja predstavlja, kot ena od najbolj vzhodno poznanih najdb tega tipa fibul, kulturne vplive
z zahoda. Na drugi strani pa nekaj desetletij mlajša keramika kaže širitev kulturnih vplivov, oskrbe s surovinami
ter vsakdanjih tehnologij z vzhoda. Dve izpostavljeni najdbi pa jasno pokažeta, da je v tem obdobju, kljub oči-
tno skromni poselitvi prostor Ptuja predstavljal stičišče kultur. Na eni strani najbolj vzhodno mejo razprostra-
njenosti zahodnih ter najbolj zahodno mejo razprostranjenosti vzhodnih kulturnih elementov in tehnologij.
