Page 21 - Kavur, Boris. Vse stvari štejejo (v majhnih količinah) ... Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2014.
P. 21
Zgodba z vzhodne strani 21
Zgolj nekaj desetletij kasneje se je na področju vzhodne Slovenije vse spremenilo. Prav obronki Pohorja
predstavljajo zahodno mejo, na kateri se je ustavil prvi priseljenski val keltskih populacij z vzhoda. Novi
načini izdelave in oblikovanja keramike, ki je bila tokrat narejena na hitro vrtečem se lončarskem ko-
lesu, nove oblike in okrasitev nakita ter predvsem nova oborožitev, so značilnosti majhnih skupin, ki so v zelo
kratkem času poselile področje med južno Slovaško, kolenom Donave na Madžarskem in področjem Štajerske
med Ptujem in avstrijskim Gradcem.
Skupnosti, ki so v prvi fazi zapustile za sabo zgolj skromna grobišča sestavljena iz manjše skupine pokopov, ka-
žejo, da selitve niso bile toliko posledica populacijskega pritiska, temveč sta kreativna in tehnološka sprememba
omogočili vključitev in strateško naselitev v prostoru, ki je bil že od 5. stoletja pred našim štetjem demografsko
oslabljen. Dolga leta so številni arheologi posvečali največ pozornosti bojevnikom, predvsem mečenoscem! V
njih so videli odraz spremembe tehnologije oborožitve in posledično bojevanja, ki je omogočila osvojitve novih
ozemelj. Prav grobišča, kot je bilo odkrito v Srednici pri Zgornji Hajdini, pa kažejo, da je šlo za veliko bolj sofi-
sticiran in kompleksen proces keltske poselitve prostora.
Sredi 4. stoletja pred našim štetjem je majhna skupnost pokopala svoje štiri preminule člane na področju dra-
vske terase pri Zgornji Hajdini. Za pokop so izbrali prostor opustelega starejšeželeznodobnega grobišča, ki je z
nasutimi gomilami predstavljalo edino topografsko izstopajočo točko na kraju, ki ga danes poznamo kot Sre-
dnica. Tri ženske so bile kot varuhinje tradicije pokopane na stari način. Položili so jih, okrašene z njihovim na-
kitom, v podolgovato grobno jamo ter jim zraven glave oziroma nog pridali še keramične posode. Bojevnik pa
je bil deležen drugačnega pogreba. Bil je sežgan, njegova žganina pa je bila stresena v manjšo grobno jamo kva-
dratne oblike, v katero je bilo pridano tudi njegovo orožje, nakit in keramično posodje.
Zgolj nekaj desetletij kasneje se je na področju vzhodne Slovenije vse spremenilo. Prav obronki Pohorja
predstavljajo zahodno mejo, na kateri se je ustavil prvi priseljenski val keltskih populacij z vzhoda. Novi
načini izdelave in oblikovanja keramike, ki je bila tokrat narejena na hitro vrtečem se lončarskem ko-
lesu, nove oblike in okrasitev nakita ter predvsem nova oborožitev, so značilnosti majhnih skupin, ki so v zelo
kratkem času poselile področje med južno Slovaško, kolenom Donave na Madžarskem in področjem Štajerske
med Ptujem in avstrijskim Gradcem.
Skupnosti, ki so v prvi fazi zapustile za sabo zgolj skromna grobišča sestavljena iz manjše skupine pokopov, ka-
žejo, da selitve niso bile toliko posledica populacijskega pritiska, temveč sta kreativna in tehnološka sprememba
omogočili vključitev in strateško naselitev v prostoru, ki je bil že od 5. stoletja pred našim štetjem demografsko
oslabljen. Dolga leta so številni arheologi posvečali največ pozornosti bojevnikom, predvsem mečenoscem! V
njih so videli odraz spremembe tehnologije oborožitve in posledično bojevanja, ki je omogočila osvojitve novih
ozemelj. Prav grobišča, kot je bilo odkrito v Srednici pri Zgornji Hajdini, pa kažejo, da je šlo za veliko bolj sofi-
sticiran in kompleksen proces keltske poselitve prostora.
Sredi 4. stoletja pred našim štetjem je majhna skupnost pokopala svoje štiri preminule člane na področju dra-
vske terase pri Zgornji Hajdini. Za pokop so izbrali prostor opustelega starejšeželeznodobnega grobišča, ki je z
nasutimi gomilami predstavljalo edino topografsko izstopajočo točko na kraju, ki ga danes poznamo kot Sre-
dnica. Tri ženske so bile kot varuhinje tradicije pokopane na stari način. Položili so jih, okrašene z njihovim na-
kitom, v podolgovato grobno jamo ter jim zraven glave oziroma nog pridali še keramične posode. Bojevnik pa
je bil deležen drugačnega pogreba. Bil je sežgan, njegova žganina pa je bila stresena v manjšo grobno jamo kva-
dratne oblike, v katero je bilo pridano tudi njegovo orožje, nakit in keramično posodje.
