Page 39 - Blečić Kavur, Martina, et al. Mjesta susretanja ■ Places of contact / Mesta srečevanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2014.
P. 39
, za vladavine Perdike II, iako ju već ti- reached its first culmination of power in bi si zavaroval zaledje, osvojil makedonski ohrid 37
jekom 4. stoljeća pr. Kr. osvaja makedon- the 5th century BC during the reign of the kralj Filip II. V stoletjih po smrti njegove-
ski kralj Filip II, kako bi zaštitio zaleđe svo- Macedonian king Perdiccas II. It was fi- ga sina Aleksandra Velikega se je Balkanski
je sve moćnije države. U stoljećima poslije nally occupied by Philip II of Macedon to polotok pogreznil v medsebojno obračuna-
smrti njegova sina Aleksandra Velikog, Bal- protect his hinterland. In the century after vanje različnih držav in vladarjev, ki so osla-
kanski se poluotok ogreznuo u međusob- the death of his son Alexander the Great, bili moč celotne regije.
na obračunavanja različitih država i vladara the Balkan Peninsula plunged in to a whirl
koji su oslabili moć čitave regije. of wars between different states and rules Na koncu leta 146 pr. n. št. je Makedoni-
which weakened the whole region. ja postala rimska provinca v katero je bilo
Naposljetku, 146. godine pr. Kr., Makedo- vključeno celotno področje Ohrida in De-
nija je postala rimskom provincijom u koju Finally in 146 BC Macedonia became a Ro- sareti so ostali znotraj tega zgodovinske-
je bilo uključeno i čitavo područje Ohrida, man province. It included the whole terri- ga konteksta še več kot stoletje svobodna
tj. Lihnida. Njihovo stanovništvo, Dasareti tory of Ohrid, ancient Lychnidos, while its skupnost.
ostali su međutim i u tom povijesnom kon- population, the Dassaretae retained in this
tekstu više od stoljeća slobodna zajednica. historic context for more than a century a ***
status of a free community.
*** Od sredine 4. stoletja pr. n. št. na osredn-
*** jem Balkanu lahko računamo s Keltsko pri-
Od sredine 4. stoljeća pr. Kr. na središnjem sotnostjo. Diplomacija makedonske države
Balkanu možemo računati s keltskom pri- From the middle of the 4th century BC pa se je z njimi srečala zagotovo v času Alek-
sutnošću. Diplomacija makedonske države Celts were present on the central Balkans. sandrovega pohoda proti Tribalom leta 335
zasigurno se izravno susrela s Keltima već u Diplomacy of the Macedonian state must pr. n. št.
vrijeme pohoda Aleksandra Velikog na Tri- have encountered them directly during Al-
bale, 335. godine pr. Kr. exander the Great campaign against the Na tamkajšnje prizorišče ponovno so stopili
Tribali in 335 BC, but they enter the central v desetletjih po njegovi smrti, kar je postalo
Na tamošnju pozornicu ponovno dolaze u stage decades after his death. občutno predvsem po razpadu Helespont-
desetljećima nakon njegove smrti. Osjetno skega kraljestva Lizimaha Velikega, ko se je
se to zapaža i nakon raspada Helespont- It became obvious that after the disin- zaradi pomanjkanja moči odprla pot proti
skog kraljevstva Lizimaha Velikog, jer se tegration of the Hellespont kingdom of »jugu«. Njihov vojni pohod proti Delfom,
zbog nedostatka snaga otvorio put prema Lysimachus the Great, the lack of pow- se je kljub njihovemu porazu, v Grški litera-
»jugu«. Tako se keltski vojni pohod na Del- er opened for them a way to the »south«. turi ohranil kot ena največjih katastrof grške
fe, unatoč njihovom porazu, u grčkoj lite- Consequently the Celtic military cam- zgodovine. Od tedaj nobeden helenistični
raturi održao kao jedna od najvećih kata- paign against Delphi remained in Greek lit- vladar ni več začenjal vojne brez keltskih pla-
strofa grčke povijesti. Od tada niti jedan erature, despite their defeat, as one of the čancev. Iz virov vemo, da naj bi npr. make-
helenistički vladar nije započinjao rato- worst catastrophes of Greek history. Ever donski kralj Antigon Gonata imel v svoji
ve bez keltskih plaćenika. Iz izvora također since, no Hellenistic ruler would dare to vojski kontingent Keltov. Sloveči kot ne-
saznajemo da je npr. makedonski kralj An- start a war without Celtic mercenaries – ustrašni borci s šibkim čutom odgovornosti
tigon Gonata imao u svojoj vojsci kontin- from the sources we know that the Mace- so se nahajali v vsaki prestolnici helenistične
Europe, Azije in Afrike.
   34   35   36   37   38   39   40   41   42   43   44