Page 176 - Vinkler, Jonatan, in Jernej Weiss. ur. 2014. Musica et Artes: ob osemdesetletnici Primoža Kureta. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 176
musica et artes
stavljali zlasti to plat. V nasprotju s tem je Kuret zapisal, da so se v času, ko je
filharmonijo vodil Anton Nedvĕd (1856–1883), na spored uvrščala tudi dela
slovanskih avtorjev. Nedvĕda so tako posvojili oboji – za »svojega« sta ga
štela oba naroda, čeprav je bil po rodu Čeh.
Vprašanje »nacionalnega« vsekakor ni tista točka, na kateri bi se avtor
ustavil, tako kot je bila pogosto navada pri opisovanju kulturne dejavnosti v
predhodnih obdobjih. Kuret je opisal delovanje Filharmonične družbe kot
društva ljubljanskega meščanstva od njegovih skromnih amaterskih začetkov
do razvoja v eno najuglednejših kulturnih ustanov na Kranjskem. Skozi pre-
biranje dela se srečujemo s problematiko resnosti glasbene kritike, uveljavl-
janja umetniških kriterijev pri izboru repertoarja in sodelavcev, vprašanjem
vključevanja žensk v javno življenje in vloge družbe v kulturnem vsakdanu
meščanskega miljeja. Kulturni pomen kulturne ustanove iz preteklosti tako
nikakor ni omejen le na ocenjevanje iz zornega kota »nacionalnega«, temveč
so vzporedno s tem v ospredje stopili vsi drugi dejavniki, ki vplivajo na delo-
vanje tovrstnih ustanov, npr. njihov pravni položaj ali posledice politične in
gospodarske krize na njihovo delovanje. Predvsem pa je bilo po pomembnos-
ti pred »nacionalno« postavljeno ocenjevanje delovanja glasbenega društva z
njemu lastnimi umetniškimi kriteriji.
Pri vključevanju tiste kulturne dejavnosti, ki je v 19. stoletju na Sloven-
skem potekala v nemškem jeziku, v našo skupno kulturno zgodovino ima
Kuretovo delo vsekakor posebno mesto. Gre za najcelovitejšo, najobsežnejšo
in najnatančnejšo analizo delovanja, vloge in pomena nemške (oz. kranjske,
ki je delovala v nemškem jeziku) kulturne ustanove v času hudih nacional-
nih nasprotij 19. stoletja. Delo je svojevrsten kažipot, kako je treba preučeva-
ti umetniško dejavnost kulturne ustanove v meščanski dobi na nacionalno
mešanem ozemlju. Pred tem prevladujočim (ali skorajda ekskluzivnim) na-
cionalnim notam se seveda ni možno odpovedati, toda dodeliti jim je treba
ustrezno mesto v vrsti številnih dejavnikov, med katerimi morajo posebno
težo dobiti zlasti strokovne ocene umetniškega področja na podlagi lastnih
kriterijev. Takšna zasnova seveda omogoča številne nadaljnje primerjave s so-
rodnimi ustanovami v domačem in tujem okolju.
Monografija Primoža Kureta na srečo nikakor ni bila izjema na tem
področju, saj se je odkrivanje preteklosti brez bremena »nacionalnega« raz-
širilo na različnih področjih. Precej vidno je bilo npr. v odkrivanju zgodovine
časnikarstva na Slovenskem, kjer se je pozornost razširila tudi na podrobnej-
še analiziranje nemških časopisov in je v prvem desetletju novega tisočletja iz
174
stavljali zlasti to plat. V nasprotju s tem je Kuret zapisal, da so se v času, ko je
filharmonijo vodil Anton Nedvĕd (1856–1883), na spored uvrščala tudi dela
slovanskih avtorjev. Nedvĕda so tako posvojili oboji – za »svojega« sta ga
štela oba naroda, čeprav je bil po rodu Čeh.
Vprašanje »nacionalnega« vsekakor ni tista točka, na kateri bi se avtor
ustavil, tako kot je bila pogosto navada pri opisovanju kulturne dejavnosti v
predhodnih obdobjih. Kuret je opisal delovanje Filharmonične družbe kot
društva ljubljanskega meščanstva od njegovih skromnih amaterskih začetkov
do razvoja v eno najuglednejših kulturnih ustanov na Kranjskem. Skozi pre-
biranje dela se srečujemo s problematiko resnosti glasbene kritike, uveljavl-
janja umetniških kriterijev pri izboru repertoarja in sodelavcev, vprašanjem
vključevanja žensk v javno življenje in vloge družbe v kulturnem vsakdanu
meščanskega miljeja. Kulturni pomen kulturne ustanove iz preteklosti tako
nikakor ni omejen le na ocenjevanje iz zornega kota »nacionalnega«, temveč
so vzporedno s tem v ospredje stopili vsi drugi dejavniki, ki vplivajo na delo-
vanje tovrstnih ustanov, npr. njihov pravni položaj ali posledice politične in
gospodarske krize na njihovo delovanje. Predvsem pa je bilo po pomembnos-
ti pred »nacionalno« postavljeno ocenjevanje delovanja glasbenega društva z
njemu lastnimi umetniškimi kriteriji.
Pri vključevanju tiste kulturne dejavnosti, ki je v 19. stoletju na Sloven-
skem potekala v nemškem jeziku, v našo skupno kulturno zgodovino ima
Kuretovo delo vsekakor posebno mesto. Gre za najcelovitejšo, najobsežnejšo
in najnatančnejšo analizo delovanja, vloge in pomena nemške (oz. kranjske,
ki je delovala v nemškem jeziku) kulturne ustanove v času hudih nacional-
nih nasprotij 19. stoletja. Delo je svojevrsten kažipot, kako je treba preučeva-
ti umetniško dejavnost kulturne ustanove v meščanski dobi na nacionalno
mešanem ozemlju. Pred tem prevladujočim (ali skorajda ekskluzivnim) na-
cionalnim notam se seveda ni možno odpovedati, toda dodeliti jim je treba
ustrezno mesto v vrsti številnih dejavnikov, med katerimi morajo posebno
težo dobiti zlasti strokovne ocene umetniškega področja na podlagi lastnih
kriterijev. Takšna zasnova seveda omogoča številne nadaljnje primerjave s so-
rodnimi ustanovami v domačem in tujem okolju.
Monografija Primoža Kureta na srečo nikakor ni bila izjema na tem
področju, saj se je odkrivanje preteklosti brez bremena »nacionalnega« raz-
širilo na različnih področjih. Precej vidno je bilo npr. v odkrivanju zgodovine
časnikarstva na Slovenskem, kjer se je pozornost razširila tudi na podrobnej-
še analiziranje nemških časopisov in je v prvem desetletju novega tisočletja iz
174
