Page 179 - Vinkler, Jonatan, in Jernej Weiss. ur. 2014. Musica et Artes: ob osemdesetletnici Primoža Kureta. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 179
Med ljubiteljstvom
in profesionalizmom
Ljubljanska Glasbena matica
po prvi vojni
Nataša Cigoj Krstulović, Ljubljana
Prva svetovna vojna je v zapisih slovenskih muzikologov pojmovana kot
sečišče glasbene zgodovine na Slovenskem, kot prelomnica, ki je po nje-
nem koncu v novi državni skupnosti z vidika pogojev za glasbeno delo
prinesla slovenski glasbi nove razvojne spodbude.1 Kljub prelomnim dogod-
kom v času za Slovence usodnih političnih dogajanj ter vitalnih idejnih in
umetniških tokov je največje slovensko glasbeno društvo – Glasbena matica
(odslej GM) – v svojem programu obdržalo bistvene smernice, zastavljene že
ob ustanovitvi leta 1872. Zavzemanje za slovensko glasbo je tudi po prvi vojni
ostalo bistveni cilj delovanja društva.2 Z ustanovitvijo konservatorija leta 1919
je odbor GM sicer izpolnil najpomembnejši cilj, a je kljub organizacijskim te-
meljem, ki so omogočali razraščanje poklicnega ukvarjanja z glasbo in profe-
sionalizacijo glasbenega dela, ohranil ljubiteljstvo kot temeljo normo svojega
delovanja. Ker je društvo zaradi svoje raznovrstne in relativno obsežne glasbe-
no-izobraževalne, založniške in koncertne dejavnosti (še vedno) imelo vpliv-
no vlogo v slovenski glasbi, je dobilo ljubiteljstvo kot pomemben aktivacijski
vzorec in spodbuda njeni dejavnosti sčasoma zaviralno vlogo na sam umet-
niški razvoj.
1 Predstavitev slovenske glasbene preteklosti v temeljnem (splošnem) slovenskem glasbeno-zgo-
dovinskem pregledu Dragotina Cvetka Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem se konča prav
s prvo vojno, v kasneje izdanem zgoščenem prikazu Stoletja slovenske glasbe pa je Cvetko obdobje
med začetkom prve in koncem druge svetovne vojne, prikazano v poglavju Nastop in razvoj mo-
dernih stilnih smeri, označil kot »novo razvojno obdobje«. Prim. Dragotin Cvetko, Stoletja sloven-
ske glasbe (Ljubljana: Cankarjeva založba, 1964), 265.
2 Po prvi vojni se je odbor GM poleg slovenske zavzel še za glasbo ostalih slovanskih narodov, zlasti
za glasbo narodov skupne državne zveze, za hrvaško in srbsko glasbo. V leta 1921 sprejetih pravilih
je zapisal: »Namen društva je gojiti glasbo, zlasti glasbo južnih Slovanov.« Gl. Pravila.
med ljubiteljstvom in profesionalizmom ... 177
in profesionalizmom
Ljubljanska Glasbena matica
po prvi vojni
Nataša Cigoj Krstulović, Ljubljana
Prva svetovna vojna je v zapisih slovenskih muzikologov pojmovana kot
sečišče glasbene zgodovine na Slovenskem, kot prelomnica, ki je po nje-
nem koncu v novi državni skupnosti z vidika pogojev za glasbeno delo
prinesla slovenski glasbi nove razvojne spodbude.1 Kljub prelomnim dogod-
kom v času za Slovence usodnih političnih dogajanj ter vitalnih idejnih in
umetniških tokov je največje slovensko glasbeno društvo – Glasbena matica
(odslej GM) – v svojem programu obdržalo bistvene smernice, zastavljene že
ob ustanovitvi leta 1872. Zavzemanje za slovensko glasbo je tudi po prvi vojni
ostalo bistveni cilj delovanja društva.2 Z ustanovitvijo konservatorija leta 1919
je odbor GM sicer izpolnil najpomembnejši cilj, a je kljub organizacijskim te-
meljem, ki so omogočali razraščanje poklicnega ukvarjanja z glasbo in profe-
sionalizacijo glasbenega dela, ohranil ljubiteljstvo kot temeljo normo svojega
delovanja. Ker je društvo zaradi svoje raznovrstne in relativno obsežne glasbe-
no-izobraževalne, založniške in koncertne dejavnosti (še vedno) imelo vpliv-
no vlogo v slovenski glasbi, je dobilo ljubiteljstvo kot pomemben aktivacijski
vzorec in spodbuda njeni dejavnosti sčasoma zaviralno vlogo na sam umet-
niški razvoj.
1 Predstavitev slovenske glasbene preteklosti v temeljnem (splošnem) slovenskem glasbeno-zgo-
dovinskem pregledu Dragotina Cvetka Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem se konča prav
s prvo vojno, v kasneje izdanem zgoščenem prikazu Stoletja slovenske glasbe pa je Cvetko obdobje
med začetkom prve in koncem druge svetovne vojne, prikazano v poglavju Nastop in razvoj mo-
dernih stilnih smeri, označil kot »novo razvojno obdobje«. Prim. Dragotin Cvetko, Stoletja sloven-
ske glasbe (Ljubljana: Cankarjeva založba, 1964), 265.
2 Po prvi vojni se je odbor GM poleg slovenske zavzel še za glasbo ostalih slovanskih narodov, zlasti
za glasbo narodov skupne državne zveze, za hrvaško in srbsko glasbo. V leta 1921 sprejetih pravilih
je zapisal: »Namen društva je gojiti glasbo, zlasti glasbo južnih Slovanov.« Gl. Pravila.
med ljubiteljstvom in profesionalizmom ... 177
