Page 112 - Hrobat Virloget, Katja, in Kavrečič, Petra, ur. (2015). Nesnovna krajina Krasa. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 112
nesnovna krajina krasa
Slika 14 (str. 111 zgoraj): Na sklepnik rico). V nekaterih primerih je zraven navadne-
vklesan Svetovidov križ, na gurencu ga znamenja Dejbuga še eden, iz katerega priha-
(prekladi) pa ob nabožnem znamenju ja njegov sin ali mlado sonce. Obstajajo še trojniki
na vsaki strani dva lanena šopka. Listi iz Dejbuga in kot obroba v obliki rastlinskega kro-
vsakega šopka tvorijo število 34 (Pli- ga okoli krščanskega znamenja na sredini prekla-
de portala. Prav tako je Dejbuh zelo pogost po-
skovica). jav, pojavlja se kot železen okras v obliki sonca na
Slika 15 (str. 111 spodaj): Celoten por- cerkvenih zvonikih (povedale: bižnona Marija Ban,
nona Olga Čok, Rozinca Čufar).
tal Trobčevih v Škrbini, izdelan leta
1848: na obeh sklepnikih 1 – križ sv.
Vida, 2 – dva polžka in še 3 – trojnik.
Na prekladi dvakrat 4 – trojnik s tre- Svjetovidou kruoh, ris jn kriš (Svetovidov
mi vnicnimi morcami, na sredini ob
nabožnem znamenju še 5 – dva šopka krog in križ)
lana. Vsota cvetnih listov lana: 2-krat Gre za okrasek, ki je bil nekoč skoraj pomembnej-
po 17 obeh šopkov tvori število 34. ši kot svarica. Kajti: »Svjetovid je biu t` ster buh, ku je
Slika 16 (str. 113 zgoraj): Na sklepni- sprevido use jno ceu svet!« (Svetovid je bil stari bog,
ku portala v Gabrovici je Svetovidov ki je imel pregled nad vsem in celim svetom!), tako
znak poleg polžka, na prekladi pa še je povedala nona Rozinca. Po njem je dala celo ime
svojemu sinu. Zaradi te vsemogočne lastnosti je
Svetovidov trojnik. lahko obvaroval celo družino, dom in vse, kar je
Slika 17 (str. 113 spodaj): Velik romb spadalo zraven, od orodja do domačih živali. Nje-
kot znamenje Svetovida na sredini gov simbol niso klesali samo na glavni vhod, tem-
več tudi na portale skednjev, lop, hlevov itd. in ne
preklade v Kosoveljah.
samo v kamen, tudi v tramovje. Bilo je več načinov
Slika 18 (str. 114 zgoraj): Na nosilcu in oblik. Najstarejša oblika je bil krog s štirimi po-
oboka v Kosoveljah poševen Svetovi- lji, v vsakem pa pika. Štiri polja naj bi predstavljala
dov križ. štiri strani neba, štiri življenjska obdobja, štiri le-
Slika 19 (str. 114 spodaj): Starejša ob- tne čase, štiri pike pa sestavine sveta, kot so zem-
lika Svetovidovih znamenj na obeh lja, ogenj, voda in zrak. Pozneje (verjetno začetek
sklepnikih oboda hišnega pila v Gor- 19. st.) je bilo namesto pik v krogu osem črt, šti-
janskem. V pilu je še trojnik iz angelov, ri v obliki križa, ki so bile bolj poudarjene, in šti-
pod njim dve kači s trojnikom v glavi. ri še vmes. Ponekod so v taki obliki vzidali ope-
ke v okrogle odprtine podstrešij v pročelju hiš.
Slika 20 (str. 115 zgoraj): Svetovido- Tak simbol je bil pozneje vklesan – tudi brez kro-
vo znamenje na jrti vhodnih vrat hiše ga. Konec 19. st. je že postal križ sv. Vida in zelo
Bristovih v Gorjanskem. podoben navadnemu križu s krogom in majhnim
Slika 21 (str. 115 spodaj): Danica ali rombom v sredini. V nekaterih primerih je celo
večernica poleg polžka na nosilcu vklesan samo kot romb ali poševen križ (poveda-
preklade portala v Gabrovici pri Ko- li: Pepi Krašev, nona Rozinca, moj ded Jože, Marija
mnu. Čufar, Marija Ban). Po Krasu se ta okras po obliki
nekoliko spreminja zaradi različnega kamnose-
škega izročila ali preprosto zato, ker si ga je nek
kamnosek zamislil nekoliko po svoje.
112
Slika 14 (str. 111 zgoraj): Na sklepnik rico). V nekaterih primerih je zraven navadne-
vklesan Svetovidov križ, na gurencu ga znamenja Dejbuga še eden, iz katerega priha-
(prekladi) pa ob nabožnem znamenju ja njegov sin ali mlado sonce. Obstajajo še trojniki
na vsaki strani dva lanena šopka. Listi iz Dejbuga in kot obroba v obliki rastlinskega kro-
vsakega šopka tvorijo število 34 (Pli- ga okoli krščanskega znamenja na sredini prekla-
de portala. Prav tako je Dejbuh zelo pogost po-
skovica). jav, pojavlja se kot železen okras v obliki sonca na
Slika 15 (str. 111 spodaj): Celoten por- cerkvenih zvonikih (povedale: bižnona Marija Ban,
nona Olga Čok, Rozinca Čufar).
tal Trobčevih v Škrbini, izdelan leta
1848: na obeh sklepnikih 1 – križ sv.
Vida, 2 – dva polžka in še 3 – trojnik.
Na prekladi dvakrat 4 – trojnik s tre- Svjetovidou kruoh, ris jn kriš (Svetovidov
mi vnicnimi morcami, na sredini ob
nabožnem znamenju še 5 – dva šopka krog in križ)
lana. Vsota cvetnih listov lana: 2-krat Gre za okrasek, ki je bil nekoč skoraj pomembnej-
po 17 obeh šopkov tvori število 34. ši kot svarica. Kajti: »Svjetovid je biu t` ster buh, ku je
Slika 16 (str. 113 zgoraj): Na sklepni- sprevido use jno ceu svet!« (Svetovid je bil stari bog,
ku portala v Gabrovici je Svetovidov ki je imel pregled nad vsem in celim svetom!), tako
znak poleg polžka, na prekladi pa še je povedala nona Rozinca. Po njem je dala celo ime
svojemu sinu. Zaradi te vsemogočne lastnosti je
Svetovidov trojnik. lahko obvaroval celo družino, dom in vse, kar je
Slika 17 (str. 113 spodaj): Velik romb spadalo zraven, od orodja do domačih živali. Nje-
kot znamenje Svetovida na sredini gov simbol niso klesali samo na glavni vhod, tem-
več tudi na portale skednjev, lop, hlevov itd. in ne
preklade v Kosoveljah.
samo v kamen, tudi v tramovje. Bilo je več načinov
Slika 18 (str. 114 zgoraj): Na nosilcu in oblik. Najstarejša oblika je bil krog s štirimi po-
oboka v Kosoveljah poševen Svetovi- lji, v vsakem pa pika. Štiri polja naj bi predstavljala
dov križ. štiri strani neba, štiri življenjska obdobja, štiri le-
Slika 19 (str. 114 spodaj): Starejša ob- tne čase, štiri pike pa sestavine sveta, kot so zem-
lika Svetovidovih znamenj na obeh lja, ogenj, voda in zrak. Pozneje (verjetno začetek
sklepnikih oboda hišnega pila v Gor- 19. st.) je bilo namesto pik v krogu osem črt, šti-
janskem. V pilu je še trojnik iz angelov, ri v obliki križa, ki so bile bolj poudarjene, in šti-
pod njim dve kači s trojnikom v glavi. ri še vmes. Ponekod so v taki obliki vzidali ope-
ke v okrogle odprtine podstrešij v pročelju hiš.
Slika 20 (str. 115 zgoraj): Svetovido- Tak simbol je bil pozneje vklesan – tudi brez kro-
vo znamenje na jrti vhodnih vrat hiše ga. Konec 19. st. je že postal križ sv. Vida in zelo
Bristovih v Gorjanskem. podoben navadnemu križu s krogom in majhnim
Slika 21 (str. 115 spodaj): Danica ali rombom v sredini. V nekaterih primerih je celo
večernica poleg polžka na nosilcu vklesan samo kot romb ali poševen križ (poveda-
preklade portala v Gabrovici pri Ko- li: Pepi Krašev, nona Rozinca, moj ded Jože, Marija
mnu. Čufar, Marija Ban). Po Krasu se ta okras po obliki
nekoliko spreminja zaradi različnega kamnose-
škega izročila ali preprosto zato, ker si ga je nek
kamnosek zamislil nekoliko po svoje.
112
