Page 109 - Hrobat Virloget, Katja, in Kavrečič, Petra, ur. (2015). Nesnovna krajina Krasa. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 109
noseško izročilo o znamenjih na portalih in kolonah po krasu
torjih (v večini) je bilo o tej tematiki zapisan, da gre za staro vra- Slika 10 (str. 108
ževerje ali praznoverje. Pa temu ni tako: šlo je za neko duhovno zgoraj; slika na zad-
stanje naših prednikov, povezano z naravo, ki je izviralo iz pradav- nji platnici): Sklep-
nine in se je prenašalo iz roda v rod, kljub temu da so bili skoraj vsi nik p`rtuona (por-
pokristjanjeni. tala) v Škrbini z
morco v risu in
Znamenja trojnikom spiral.
Slika 11: K`luonja
Sv`rica, muorca ali perunca (Svarica, morica, (kolona) v Pliskovici
perunica) z dvema morcama
in sklepnikom obo-
Je okrasek v obliki šestperesnega (listnega) cveta simetričnih oblik, kov s trojnikom.
lahko so tudi unicni (nazaj zaviti), kar daje še dodatno moč, tudi pro-
ti urokom. Če je v risu (krogu), mu daje večjo zaščito. Ris ima po Slika 12 (str. 110
različnih razlagah tudi različen pomen. Predstavljal naj bi sonce, ki zgoraj): Dejbuh na
so mu po starem pravili Dejbuh – Dajbog, bog, ki da vse, brez kate- prekladi, na sklep-
rega pa bi tudi vse izginilo. Po drugi razlagi pa je notranjost risa zaš- niku in še v trojni-
čita pred vsem, kar ga obdaja z zunanje strani. Tako sta mi o tem ku na jrti (nosilnem
razlagali moja prababica Marija in moja babica Olga v Preložah. Šest stebru) portala
listov naj bi imelo povezavo s cvetom perunčkom ali peruniko. Pe- Kosmačevih v Gab-
runček in perunika (ponekod imenovan tudi plutnek) sta zrasla in rovici pri Komnu.
vzcvetela povsod tam, kjer je treščilo na zemljo. Zato torej pripa- Slika 13 (str. 110
data staremu bogu, ki kresne strelo Kresu ali Kresnik, ki s pokristja- spodaj): Na tem
njevanjem postane Svjeti J`van, Janez Kresnik, Janez Krstnik, zato portalu v Krepljah
so jo njemu na čast kot priprošnjo in svarilo v taki obliki klesali na je najbolj zastopan
portone in k`luonje, da bi se mu prikupili. Preprečevala naj bi udar Dejbuh. Na vrhu
strele, preskok isker ognja z ognjišča na slamnato streho. Glede obeh j`rt (stebrov)
na različno izročilo je imel ta okrasek tudi različno poimenovanje. je Dejbuh, na no-
Tudi po Krasu sem slišal, da to znamenje izhaja iz kraške oranžne li- silcu Svetovidov
lije, ki naj bi cvetela v času kresovanja. Svarica je bila prisotna bolj križ, na vsaki stra-
na Gornjem Krasu, se pravi nekje od Dutovelj pa do Lokve, mor- ni preklade je Dej-
ca na Dolnjem Krasu preko Komna do Črnih hribov, Perunica pa buh s sinom, po
na zahodnem obrobju Brkinov in v kraški Istri. Zanimiva je razla- dva trojnika iz Dej-
ga za morico, ki naj bi bilo ljubkovalno ime za Moro – smrt, z ljub- bugov, na sredini
kovanjem imena in njenim znakom naj bi se ji prikupili in tako naj bi iz praproti v krog
hišo obšla (nekaj podobnega kot Baba in Babica). To znamenje je še spleten Dejbuh in v
edino, ki ga še pozna precej ljudi na Krasu le pod tem imenom. Za njem še štirje manj-
dodatno zaščito pred strelo so po zidovih borjačev (kraških dvori- ši. Na lesenih vra-
šč) gojili še netresk ali ušesnik. (Pripovedovali so Kraševi, Čufarje- tih sta še dva rom-
vi, Liletovi, Mihatovi.) ba, ki predstavljata
Svetovidovo zna-
Dejbuh (Dajbog) menje.
Poleg kroga je Dejbuh predstavljen na znamenjih kot nekakšen
okrogel cvet, le da listi spominjajo na žarke. Lahko je vklesan v
kombinaciji tako s Svetovidovim znamenjem kot tudi z morco (sva-
109
torjih (v večini) je bilo o tej tematiki zapisan, da gre za staro vra- Slika 10 (str. 108
ževerje ali praznoverje. Pa temu ni tako: šlo je za neko duhovno zgoraj; slika na zad-
stanje naših prednikov, povezano z naravo, ki je izviralo iz pradav- nji platnici): Sklep-
nine in se je prenašalo iz roda v rod, kljub temu da so bili skoraj vsi nik p`rtuona (por-
pokristjanjeni. tala) v Škrbini z
morco v risu in
Znamenja trojnikom spiral.
Slika 11: K`luonja
Sv`rica, muorca ali perunca (Svarica, morica, (kolona) v Pliskovici
perunica) z dvema morcama
in sklepnikom obo-
Je okrasek v obliki šestperesnega (listnega) cveta simetričnih oblik, kov s trojnikom.
lahko so tudi unicni (nazaj zaviti), kar daje še dodatno moč, tudi pro-
ti urokom. Če je v risu (krogu), mu daje večjo zaščito. Ris ima po Slika 12 (str. 110
različnih razlagah tudi različen pomen. Predstavljal naj bi sonce, ki zgoraj): Dejbuh na
so mu po starem pravili Dejbuh – Dajbog, bog, ki da vse, brez kate- prekladi, na sklep-
rega pa bi tudi vse izginilo. Po drugi razlagi pa je notranjost risa zaš- niku in še v trojni-
čita pred vsem, kar ga obdaja z zunanje strani. Tako sta mi o tem ku na jrti (nosilnem
razlagali moja prababica Marija in moja babica Olga v Preložah. Šest stebru) portala
listov naj bi imelo povezavo s cvetom perunčkom ali peruniko. Pe- Kosmačevih v Gab-
runček in perunika (ponekod imenovan tudi plutnek) sta zrasla in rovici pri Komnu.
vzcvetela povsod tam, kjer je treščilo na zemljo. Zato torej pripa- Slika 13 (str. 110
data staremu bogu, ki kresne strelo Kresu ali Kresnik, ki s pokristja- spodaj): Na tem
njevanjem postane Svjeti J`van, Janez Kresnik, Janez Krstnik, zato portalu v Krepljah
so jo njemu na čast kot priprošnjo in svarilo v taki obliki klesali na je najbolj zastopan
portone in k`luonje, da bi se mu prikupili. Preprečevala naj bi udar Dejbuh. Na vrhu
strele, preskok isker ognja z ognjišča na slamnato streho. Glede obeh j`rt (stebrov)
na različno izročilo je imel ta okrasek tudi različno poimenovanje. je Dejbuh, na no-
Tudi po Krasu sem slišal, da to znamenje izhaja iz kraške oranžne li- silcu Svetovidov
lije, ki naj bi cvetela v času kresovanja. Svarica je bila prisotna bolj križ, na vsaki stra-
na Gornjem Krasu, se pravi nekje od Dutovelj pa do Lokve, mor- ni preklade je Dej-
ca na Dolnjem Krasu preko Komna do Črnih hribov, Perunica pa buh s sinom, po
na zahodnem obrobju Brkinov in v kraški Istri. Zanimiva je razla- dva trojnika iz Dej-
ga za morico, ki naj bi bilo ljubkovalno ime za Moro – smrt, z ljub- bugov, na sredini
kovanjem imena in njenim znakom naj bi se ji prikupili in tako naj bi iz praproti v krog
hišo obšla (nekaj podobnega kot Baba in Babica). To znamenje je še spleten Dejbuh in v
edino, ki ga še pozna precej ljudi na Krasu le pod tem imenom. Za njem še štirje manj-
dodatno zaščito pred strelo so po zidovih borjačev (kraških dvori- ši. Na lesenih vra-
šč) gojili še netresk ali ušesnik. (Pripovedovali so Kraševi, Čufarje- tih sta še dva rom-
vi, Liletovi, Mihatovi.) ba, ki predstavljata
Svetovidovo zna-
Dejbuh (Dajbog) menje.
Poleg kroga je Dejbuh predstavljen na znamenjih kot nekakšen
okrogel cvet, le da listi spominjajo na žarke. Lahko je vklesan v
kombinaciji tako s Svetovidovim znamenjem kot tudi z morco (sva-
109
