Page 99 - Hrobat Virloget, Katja, in Kavrečič, Petra, ur. (2015). Nesnovna krajina Krasa. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 99
noseško izročilo o znamenjih
na portalih in kolonah po Krasu
Boris Čok
Ko sem v svojih mladostniških letih z veliko vnemo zapisoval vse, kar sem lahko izve-
del od starejših občanov v naši okolici, sem imel veliko srečo! Naj si bodi da sem za-
pisoval ljudsko izročilo pravljic, pripovedk o izvoru ledinskih imen in staroverstvu,
naravnih zanimivostih in prav tako tudi o kamnoseški tradiciji in pridobivanju kamna. Ta
sreča je bila v tem, da so bili skoraj glavni vir ravno moja rodovina (rodbina) in drugi bliž-
nji in daljni sorodniki, ki so imeli ogromno znanja ali so celo pripadali tisti tematiki, ki me
je privlačila. Hkrati pa so mi dajali napotke, na koga naj se obrnem, da bi lahko izvedel kaj
več. Kamnoseška obrt je bila skoraj zagotovo ena od najpomembnejših dejavnosti, ki je
sicer tragično zaznamovala mojo rodovino.
Kamnoseški trikotnik
Liletovi
Moja rodovina po očetovi strani se je poprej ukvarjala s kamnoseštvom vsaj 250 let, vse do
usodnega 27. junija 1919, ko je za posledicami nalezljive bolezni prezgodaj umrl moj pra-
ded Jožef Čok-Liletov, ki je bil rojen 25. januarja 1865. Poročen je bil z Frančiško Mljač-Mo-
žetovo (1865–1953) iz Prelož. Skupaj sta imela devet otrok, od katerih sta Marija in Sreč-
ko umrla še kot otročička. Frančiškina mati Marija je bila Ivancova. V tem pomenu so bili
Liletovi, Ivancovi (moja mama Olga) in Peckovi v nadaljevanju opisa celo trujna žlahta jn
zarodstvo (trojna rodbina in sorodstvo).
Moj praded Jožef (II.) je bil za tiste čase zelo napreden kamnosek, saj je imel ob ka-
mnolomu pri Lipici hišo, v kateri sta bili delavnica za fine kamnoseške izdelke, in menza za
delavce, v kateri sta hrano pripravljali dve kuharici. Ena je tam celo rodila sina. Za dvigo-
vanje težkih kamnitih blokov iz notranjosti kamnoloma je uporabljal gruvo – dizelsko dvi-
galo, ki je imelo ogrodje iz hrastovih hlodov. Za odvoz jalovine po vklesanem žlebu, čez
katerega je bil zgrajen na suho zidan most, ki je služil odvozu večjih kosov kamenja, je bila
pod njim iz kamnoloma speljana rudarska ozkotirna proga, po kateri so vozili kareli (ru-
dniški vozički). Z jalovino so zasipali bližnje vrtače, tako da so delavci za doplačilo zdelo-
vali tudi travnik v bližini kamnoloma. Poleg tega je še imel tudi svoj katalog z lastnimi ris-
bami okraskov, znamenj in drugih figur ter načrtov za spomenike in druge kamnoseške
kamnoseško izročilo o znamenjih na portalih in kolonah po krasu 99
na portalih in kolonah po Krasu
Boris Čok
Ko sem v svojih mladostniških letih z veliko vnemo zapisoval vse, kar sem lahko izve-
del od starejših občanov v naši okolici, sem imel veliko srečo! Naj si bodi da sem za-
pisoval ljudsko izročilo pravljic, pripovedk o izvoru ledinskih imen in staroverstvu,
naravnih zanimivostih in prav tako tudi o kamnoseški tradiciji in pridobivanju kamna. Ta
sreča je bila v tem, da so bili skoraj glavni vir ravno moja rodovina (rodbina) in drugi bliž-
nji in daljni sorodniki, ki so imeli ogromno znanja ali so celo pripadali tisti tematiki, ki me
je privlačila. Hkrati pa so mi dajali napotke, na koga naj se obrnem, da bi lahko izvedel kaj
več. Kamnoseška obrt je bila skoraj zagotovo ena od najpomembnejših dejavnosti, ki je
sicer tragično zaznamovala mojo rodovino.
Kamnoseški trikotnik
Liletovi
Moja rodovina po očetovi strani se je poprej ukvarjala s kamnoseštvom vsaj 250 let, vse do
usodnega 27. junija 1919, ko je za posledicami nalezljive bolezni prezgodaj umrl moj pra-
ded Jožef Čok-Liletov, ki je bil rojen 25. januarja 1865. Poročen je bil z Frančiško Mljač-Mo-
žetovo (1865–1953) iz Prelož. Skupaj sta imela devet otrok, od katerih sta Marija in Sreč-
ko umrla še kot otročička. Frančiškina mati Marija je bila Ivancova. V tem pomenu so bili
Liletovi, Ivancovi (moja mama Olga) in Peckovi v nadaljevanju opisa celo trujna žlahta jn
zarodstvo (trojna rodbina in sorodstvo).
Moj praded Jožef (II.) je bil za tiste čase zelo napreden kamnosek, saj je imel ob ka-
mnolomu pri Lipici hišo, v kateri sta bili delavnica za fine kamnoseške izdelke, in menza za
delavce, v kateri sta hrano pripravljali dve kuharici. Ena je tam celo rodila sina. Za dvigo-
vanje težkih kamnitih blokov iz notranjosti kamnoloma je uporabljal gruvo – dizelsko dvi-
galo, ki je imelo ogrodje iz hrastovih hlodov. Za odvoz jalovine po vklesanem žlebu, čez
katerega je bil zgrajen na suho zidan most, ki je služil odvozu večjih kosov kamenja, je bila
pod njim iz kamnoloma speljana rudarska ozkotirna proga, po kateri so vozili kareli (ru-
dniški vozički). Z jalovino so zasipali bližnje vrtače, tako da so delavci za doplačilo zdelo-
vali tudi travnik v bližini kamnoloma. Poleg tega je še imel tudi svoj katalog z lastnimi ris-
bami okraskov, znamenj in drugih figur ter načrtov za spomenike in druge kamnoseške
kamnoseško izročilo o znamenjih na portalih in kolonah po krasu 99
