Page 95 - Hrobat Virloget, Katja, in Kavrečič, Petra, ur. (2015). Nesnovna krajina Krasa. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 95
ljudsko izročilo in mitična pokrajina severozahodnih brkinov ...
ka območje Vremskega polja (slika 3). Preko analize lastnosti mitičnih točk sem prišel
do zaključka, da sta cerkvi svetega Urbana in svetega Socerba zelo verjetno mitični toč-
ki, posvečeni nebeškemu božanstvu. Mitična točka cerkve svetega Mavricija/sv. Brikicija
pa zelo verjetno predstavlja mitično točko, posvečeno podzemnemu božanstvu (Hobič,
2013, 335). Očitno gre v tem primeru za povezavo treh krajev z obrednimi mesti moških
božanstev v mitično strukturo znotraj pokrajine. Ali se za kakšnim od naštetih treh skri-
va obredno mesto, posvečeno ženskemu principu, ne vemo. Glede na to, da je med nji-
mi vedno tekoča voda – meja, gre mogoče za možno povezavo krajevnih obrednih krajev
v nekakšno regionalno obliko mitične strukture. Postavlja se vprašanje, zakaj je Vrem-
sko polje znotraj tega trikotnika. Možen odgovor se mogoče skriva v samem pomenu ro-
dovitne zemlje na tem območju, v pokrajini, kjer jo za poljedelstvo močno primanjkuje
(Hobič, 2013, 335).
Druga možna tridelna struktura v mitični pokrajini, ki je pritegnila mojo pozornost
pri pisanju diplomske naloge, je bila trojica mitičnih točk (slika 4) sveti Kancijan v Škocjanu,
sveti Socerb nad Artvižami in cerkev Marijinega rojstva pri Kačičah, ki jih povezuje sve-
ti kot (Hobič, 2013, 336–39). Nekatera geometrijska neskladja in možnosti različnih inter-
pretacij (Hobič, 2013, 336) so me vzpodbudili k nadaljnjemu raziskovanju te tridelne mi-
tične strukture. Dr. Pleterski mi je v pogovoru o možnostih nadaljevanja priporočil, naj
preverim dejansko stanje na terenu, še enkrat z natančno izmero kota določim točke v
prostoru in tudi, naj pogledam, kako se ujema z astronomsko smerjo zimskega solsticija.
Opazovanje na terenu sem opravil v času zimskega solsticija leta 2013. Na terenu sem vi-
del, da ni vidne povezave med cerkvijo Marijinega rojstva v Kačičah in svetim Socerbom
nad Artvižami, saj je vmes hrib Robida, izza katerega vzhaja sonce. Iz tega razloga sem
ovrgel hipotezo o obredni povezavi med omenjenima dvema točkama. Če torej obstaja
povezava med prostorom Artviž in prostorom cerkve Marijinega rojstva pri Kačičah, je
moral v tej strukturi nekakšno vlogo nositi vrh Robida.
In tako je bil korak naprej storjen že s tem, da sem na problem pogledal z druge
perspektive. Vsekakor nadaljnje raziskovanje zahteva še veliko opazovanja pokrajine,
zgodnjih juter in drugih poizkusov.
Literatura
Anschuetz, Kurt F., Richard H. Wilshusen, and Cherie L. Scheick. »An Archaeology of
Landscapes: Perspectives and Directions.« Journal of Archaeological Research 9, no.
2 (2001) 157–211.
Hobič, Jošt. »Mitična pokrajina in ljudsko izročilo severozahodnih Brkinov in Vremske
doline.« Graduate Thesis, University of Ljubljana, 2013.
Hrobat, Katja. »Šembilja na rimskih cestah. O ustnem izročilu in arheoloških raziska-
vah.« Graduate Thesis, University of Ljubljana, 2003.
Hrobat, Katja. »Ustno izročilo o lintverju kot indikator ritualnega prostora antične
skupnosti Ajdovščine nad Rodikom.« Studia Mythologica Slavica 7 (2004): 63–78.
Hrobat, Katja. »Ajdi z Ajdovščine nad Rodikom.« Studia Mythologica Slavica 8 (2005):
99–112.
95
ka območje Vremskega polja (slika 3). Preko analize lastnosti mitičnih točk sem prišel
do zaključka, da sta cerkvi svetega Urbana in svetega Socerba zelo verjetno mitični toč-
ki, posvečeni nebeškemu božanstvu. Mitična točka cerkve svetega Mavricija/sv. Brikicija
pa zelo verjetno predstavlja mitično točko, posvečeno podzemnemu božanstvu (Hobič,
2013, 335). Očitno gre v tem primeru za povezavo treh krajev z obrednimi mesti moških
božanstev v mitično strukturo znotraj pokrajine. Ali se za kakšnim od naštetih treh skri-
va obredno mesto, posvečeno ženskemu principu, ne vemo. Glede na to, da je med nji-
mi vedno tekoča voda – meja, gre mogoče za možno povezavo krajevnih obrednih krajev
v nekakšno regionalno obliko mitične strukture. Postavlja se vprašanje, zakaj je Vrem-
sko polje znotraj tega trikotnika. Možen odgovor se mogoče skriva v samem pomenu ro-
dovitne zemlje na tem območju, v pokrajini, kjer jo za poljedelstvo močno primanjkuje
(Hobič, 2013, 335).
Druga možna tridelna struktura v mitični pokrajini, ki je pritegnila mojo pozornost
pri pisanju diplomske naloge, je bila trojica mitičnih točk (slika 4) sveti Kancijan v Škocjanu,
sveti Socerb nad Artvižami in cerkev Marijinega rojstva pri Kačičah, ki jih povezuje sve-
ti kot (Hobič, 2013, 336–39). Nekatera geometrijska neskladja in možnosti različnih inter-
pretacij (Hobič, 2013, 336) so me vzpodbudili k nadaljnjemu raziskovanju te tridelne mi-
tične strukture. Dr. Pleterski mi je v pogovoru o možnostih nadaljevanja priporočil, naj
preverim dejansko stanje na terenu, še enkrat z natančno izmero kota določim točke v
prostoru in tudi, naj pogledam, kako se ujema z astronomsko smerjo zimskega solsticija.
Opazovanje na terenu sem opravil v času zimskega solsticija leta 2013. Na terenu sem vi-
del, da ni vidne povezave med cerkvijo Marijinega rojstva v Kačičah in svetim Socerbom
nad Artvižami, saj je vmes hrib Robida, izza katerega vzhaja sonce. Iz tega razloga sem
ovrgel hipotezo o obredni povezavi med omenjenima dvema točkama. Če torej obstaja
povezava med prostorom Artviž in prostorom cerkve Marijinega rojstva pri Kačičah, je
moral v tej strukturi nekakšno vlogo nositi vrh Robida.
In tako je bil korak naprej storjen že s tem, da sem na problem pogledal z druge
perspektive. Vsekakor nadaljnje raziskovanje zahteva še veliko opazovanja pokrajine,
zgodnjih juter in drugih poizkusov.
Literatura
Anschuetz, Kurt F., Richard H. Wilshusen, and Cherie L. Scheick. »An Archaeology of
Landscapes: Perspectives and Directions.« Journal of Archaeological Research 9, no.
2 (2001) 157–211.
Hobič, Jošt. »Mitična pokrajina in ljudsko izročilo severozahodnih Brkinov in Vremske
doline.« Graduate Thesis, University of Ljubljana, 2013.
Hrobat, Katja. »Šembilja na rimskih cestah. O ustnem izročilu in arheoloških raziska-
vah.« Graduate Thesis, University of Ljubljana, 2003.
Hrobat, Katja. »Ustno izročilo o lintverju kot indikator ritualnega prostora antične
skupnosti Ajdovščine nad Rodikom.« Studia Mythologica Slavica 7 (2004): 63–78.
Hrobat, Katja. »Ajdi z Ajdovščine nad Rodikom.« Studia Mythologica Slavica 8 (2005):
99–112.
95
