Page 53 - Rok, Marija. 2015. Poti v zaposljivost. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 53
5.4 Rezultati in razprava 53

zmanjšujejo možnosti za opravljanje zahtevnejših del. Menimo, da se – če-
tudi študent nima delovnih izkušenj v stroki – lahko strokovne kompe-
tence izlušči iz študijskega procesa (npr. obvlada pripravo SWOT-analize,
zna raziskati mnenje in potrebe potrošnikov, pripraviti prireditev v okvi-
ru podjetja in v okviru destinacije ipd.). Strokovnjaki (Pavlin 2012, 10) na-
mreč opozarjajo, da je odgovornost za razvijanje profesionalnih kompetenc
tako na strani izobraževalne institucije kot tudi na delodajalcev, in »…
čeprav se zdi, da so profesionalne kompetence vedno bolj povezane z nači-
nom pridobivanja in uporabe znanja na delovnem mestu, pa v primeru vi-
sokošolskih diplomantov še vedno izhajajo iz abstrakcije znanja, ki se ga
pridobiva predvsem v formalnem sistemu izobraževanja«.

Neformalno pridobljeno znanje
Analiza podatkov respondentov razkriva dokaj skromno udeležbo študen-
tov v oblikah VŽU, ki niso formalnega značaja. Podatke smo primerjali s
pregledom ponudbe VŽU oziroma neformalnih izobraževanj na instituci-
ji. Gre za fakultativne oblike pridobivanja znanj in spretnosti in veliko je
brezplačnih; nekatere so tudi ovrednotene z ECTS. Študenti pa se nefor-
malnih izobraževanj in usposabljanj lahko udeležujejo tudi drugje v oko-
lju, saj je ponudba (delavnic, seminarjev, posvetov, konferenc, tečajev idr.)
bogata in raznolika. Strokovnjaki menijo, da je to odraz dejstva, da formal-
ni sistem izobraževanja ne dohaja potreb trga (du Bois-Reymond, 2004;
Rok in Mulej, 2014), in dejstvo je, da delodajalci zelo cenijo kandidate, ki
tako širijo in nadgrajujejo kompetence. Omenimo tudi možnosti samouče-
nja (kot priložnostnega učenja), kar sodobna IKT-tehnologija zelo olajšuje.

Posebej je treba izpostaviti skromen interes študentov za udeležbo na
podjetniških delavnicah, v aktivnostih univerzitetnega inkubatorja in na
tekmovanjih oziroma na natečajih podjetij. (Samo)zaposlitvene možnos-
ti študenta bi se močno povečale, če bi intenzivno razvijali kompetence,
kot so npr.: prepoznavanje poslovnih priložnosti, sposobnost izdelave po-
slovnih načrtov, sposobnost prevzemanja iniciative, kreativnost, inovativ-
nost, samoorganiziranost ipd. Podjetništvo ostaja torej slabo izrabljena
možnost za uveljavljanje študentov in institucija bo morala iskati možnos-
ti širše promocije in stimuliranja študentov s potenciali za kariero v pod-
jetništvu.

Med respondenti je 9 % takih, ki posedujejo licenco za lokalno turistič-
no vodenje, nihče pa ni pridobil certifikata NPK. Od leta 2000, ko je Slove-
nija začela postavljati ta sistem priznavanja neformalnega učenja, se je certi-
ficiranje NPK razvilo v najbolj uveljavljen način verifikacije neformalnega
učenja in edini, ki izdaja kandidatu javno listino. Za področje turizem in
   48   49   50   51   52   53   54   55   56   57   58