Page 57 - Rok, Marija. 2015. Poti v zaposljivost. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 57
5.4 Rezultati in razprava 57
Analiza zaposljivosti in zaposlenosti diplomantov UP je bila opravljena
v letih 2011 in 2012. Zagotovila je povratne informacije o položaju njenih
diplomantov na trgu dela, značilnostih njihovih zaposlitev, uporabnosti
pridobljenih znanj in o deficitarnih znanjih in kompetencah. Raziskava še
odkriva, kako so anketirani diplomanti našli prvo zaposlitev, kako dolgo
so jo iskali, ali so jo iskali tudi v tujini idr. Žal pa institucija ne spremlja za-
posljivosti in zaposlenosti diplomantov redno in sistematično, da bi ugota-
vljala odklone od načrtov in ustrezno ukrepala. Prav tako redno ne sprem-
lja zadovoljstva delodajalcev z diplomanti in njihovimi kompetencami. V
aktih fakultete so za kakovost zadolženi senat, dekan in komisija za kako-
vost in evalvacije (KKE), v ta sklop pa sodi tudi tematika zaposljivosti di-
plomantov. KKE občasno izvede anketne raziskave med delodajalci o za-
dovoljstvu s študijskimi programi fakultete.
V priporočilih NAKVIS-a ob podaljšanju akreditacije univerze je tudi
nujnost priprave »novega efektivnega strateškega načrta, 5- in 10-letnega«.
Priporočajo tudi okrepitev povezovanja z deležniki v gospodarskem in jav-
nem sektorju tudi pri morebitnem spreminjanju in izboljševanju študijskih
programov (http://www.nakvis.si). V skladu s tem tudi fakulteta priprav-
lja strategijo razvoja do leta 2014 in v osnutku tega dokumenta smo iskali
podatke o razvijanju in spremljanju zaposljivosti ter zaposlovanju in razvo-
ju kompetenc študentov. Poleg deklarativnega zavzemanja za osebno rast,
zaposljivost in samozaposljivost študentov v turizmu so v osnutku doku-
menta tudi načrtovana sprotna evalvacija diplomantov na trgu dela, dvig
mednarodne mobilnosti in krepitev novih oblik posredovanja znanja. V
praksi pa opažamo še veliko možnosti za krepitev vezi z gospodarstvom,
z večjo vlogo projektnega sodelovanja, Kluba partnerjev fakultete in Alu-
mni kluba.
Na retorični ravni je zavzemanje za pospeševanje zaposljivosti torej pri-
sotno, menimo pa, da je ključnega pomena širše vključevanje in integraci-
ja zaposljivosti v študijske programe in učne načrte. Institucija bi morala
sistematično skrbeti za razvoj posameznih kompetenc in urjenje študen-
tov v veščinah in spretnostih, ki so ključnega pomena za njihovo uveljavi-
tev na trgu dela.
Podatke o implementaciji kompetenc zaposljivosti smo iskali v kuri-
kulumih in učnih načrtih predmetov, predvsem nas je zanimalo razvijanje
generičnih kompetenc študentov, možnosti pridobivanja praktičnih izku-
šenj v okviru predavanj in vaj pri posameznih predmetih ter metode dela
s študenti. Eksplicitno se v učnih načrtih skoraj ne pojavljajo, čeprav se pri
posameznih predmetih razvija npr. sposobnost za timsko delo, problemsko
učenje ipd. Ugotavljamo, da je to polje za prihodnje raziskave.
Analiza zaposljivosti in zaposlenosti diplomantov UP je bila opravljena
v letih 2011 in 2012. Zagotovila je povratne informacije o položaju njenih
diplomantov na trgu dela, značilnostih njihovih zaposlitev, uporabnosti
pridobljenih znanj in o deficitarnih znanjih in kompetencah. Raziskava še
odkriva, kako so anketirani diplomanti našli prvo zaposlitev, kako dolgo
so jo iskali, ali so jo iskali tudi v tujini idr. Žal pa institucija ne spremlja za-
posljivosti in zaposlenosti diplomantov redno in sistematično, da bi ugota-
vljala odklone od načrtov in ustrezno ukrepala. Prav tako redno ne sprem-
lja zadovoljstva delodajalcev z diplomanti in njihovimi kompetencami. V
aktih fakultete so za kakovost zadolženi senat, dekan in komisija za kako-
vost in evalvacije (KKE), v ta sklop pa sodi tudi tematika zaposljivosti di-
plomantov. KKE občasno izvede anketne raziskave med delodajalci o za-
dovoljstvu s študijskimi programi fakultete.
V priporočilih NAKVIS-a ob podaljšanju akreditacije univerze je tudi
nujnost priprave »novega efektivnega strateškega načrta, 5- in 10-letnega«.
Priporočajo tudi okrepitev povezovanja z deležniki v gospodarskem in jav-
nem sektorju tudi pri morebitnem spreminjanju in izboljševanju študijskih
programov (http://www.nakvis.si). V skladu s tem tudi fakulteta priprav-
lja strategijo razvoja do leta 2014 in v osnutku tega dokumenta smo iskali
podatke o razvijanju in spremljanju zaposljivosti ter zaposlovanju in razvo-
ju kompetenc študentov. Poleg deklarativnega zavzemanja za osebno rast,
zaposljivost in samozaposljivost študentov v turizmu so v osnutku doku-
menta tudi načrtovana sprotna evalvacija diplomantov na trgu dela, dvig
mednarodne mobilnosti in krepitev novih oblik posredovanja znanja. V
praksi pa opažamo še veliko možnosti za krepitev vezi z gospodarstvom,
z večjo vlogo projektnega sodelovanja, Kluba partnerjev fakultete in Alu-
mni kluba.
Na retorični ravni je zavzemanje za pospeševanje zaposljivosti torej pri-
sotno, menimo pa, da je ključnega pomena širše vključevanje in integraci-
ja zaposljivosti v študijske programe in učne načrte. Institucija bi morala
sistematično skrbeti za razvoj posameznih kompetenc in urjenje študen-
tov v veščinah in spretnostih, ki so ključnega pomena za njihovo uveljavi-
tev na trgu dela.
Podatke o implementaciji kompetenc zaposljivosti smo iskali v kuri-
kulumih in učnih načrtih predmetov, predvsem nas je zanimalo razvijanje
generičnih kompetenc študentov, možnosti pridobivanja praktičnih izku-
šenj v okviru predavanj in vaj pri posameznih predmetih ter metode dela
s študenti. Eksplicitno se v učnih načrtih skoraj ne pojavljajo, čeprav se pri
posameznih predmetih razvija npr. sposobnost za timsko delo, problemsko
učenje ipd. Ugotavljamo, da je to polje za prihodnje raziskave.
