Page 69 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 69
trendi v terciarnem izobraževanju in na trgu dela ....
be, je področje terciarnega izobraževanja razdeljeno na dve ravni (SURS 2012, 17–22; Stra-
šek et al., 2010, 4–5):
- Prvo raven terciarnega izobraževanja predstavljajo programi 5. stopnje (ISCED 5). V
tej stopnji je mnogo različnih programov, ki se delijo na:
a) programe ISCED 5A, ki so večinoma teoretski, pripravljajo na raziskovalno ali
drugo zelo zahtevno delo v različnih poklicih (v Sloveniji se sem uvrščajo pro-
grami prve in druge bolonjske stopnje, stari univerzitetni programi, stari magi-
strski podiplomski programi);
b) programe ISCED 5B, ki so strokovno in praktično naravnani ter bolj poklicno spe-
cifični kot programi ISCED 5A ter pripravljajo na neposreden vstop na trg dela (v
Sloveniji se sem uvrščajo programi višješolskega strokovnega izobraževanja, stari
visokošolski strokovni programi in specialistični podiplomski programi).
- Drugo raven terciarnega izobraževanja predstavljajo programi 6. stopnje (ISCED 6), ki
predvidevajo zahteven študij in izvirno raziskovalno delo in se konča z najzahtevnejšo
visokošolsko kvalifikacijo. V Sloveniji se v skupino ISCED 6 uvrščajo programi dok-
torskega študija (programi tretje bolonjske stopnje, prejšnje doktorsko izobraževanje).
Stanje in splošni trendi v terciarnem izobraževanju
Slika 11: Število študentov terciarnega izobraževanja v Sloveniji, obdobje 1997–2013.
Vir: SI-STAT – Izobraževanje – Vpisani v terciarno izobraževanje, november 2014, lasten prikaz
Po nagli rasti v obdobju 1997–2006 (povečanje za 70 %), se število študentov terciarnega
izobraževanja znižuje. Leta 2013 je bilo za 22 % nižje od vrha leta 2006. Padec v obdobju
2006–2013 v veliki meri izhaja iz zmanjševanja števila študentov izrednega študija (padec za
54 %). Število študentov rednega študija, ki je začelo upadati (šele) po letu 2011, se je v ena-
kem obdobju zmanjšalo za 4,4 %. Delež izrednih študentov med vsemi študenti terciarnega
študija se je tako zmanjšal s 36, 7 % (leta 2005) na 20,5 % (leta 2013). Padanje števila študen-
tov terciarnega izobraževanja je poleg demografskih trendov (tj. padanja deleža mladega pre-
bivalstva) povezano tudi z gospodarskimi gibanji. Gospodarska kriza po letu 2008 in (tudi)
z njo povezana racionalizacija poslovanja različnih organizacij sta namreč še dodatno prispe-
vali k zmanjševanju števila študentov izrednega študija.
67
be, je področje terciarnega izobraževanja razdeljeno na dve ravni (SURS 2012, 17–22; Stra-
šek et al., 2010, 4–5):
- Prvo raven terciarnega izobraževanja predstavljajo programi 5. stopnje (ISCED 5). V
tej stopnji je mnogo različnih programov, ki se delijo na:
a) programe ISCED 5A, ki so večinoma teoretski, pripravljajo na raziskovalno ali
drugo zelo zahtevno delo v različnih poklicih (v Sloveniji se sem uvrščajo pro-
grami prve in druge bolonjske stopnje, stari univerzitetni programi, stari magi-
strski podiplomski programi);
b) programe ISCED 5B, ki so strokovno in praktično naravnani ter bolj poklicno spe-
cifični kot programi ISCED 5A ter pripravljajo na neposreden vstop na trg dela (v
Sloveniji se sem uvrščajo programi višješolskega strokovnega izobraževanja, stari
visokošolski strokovni programi in specialistični podiplomski programi).
- Drugo raven terciarnega izobraževanja predstavljajo programi 6. stopnje (ISCED 6), ki
predvidevajo zahteven študij in izvirno raziskovalno delo in se konča z najzahtevnejšo
visokošolsko kvalifikacijo. V Sloveniji se v skupino ISCED 6 uvrščajo programi dok-
torskega študija (programi tretje bolonjske stopnje, prejšnje doktorsko izobraževanje).
Stanje in splošni trendi v terciarnem izobraževanju
Slika 11: Število študentov terciarnega izobraževanja v Sloveniji, obdobje 1997–2013.
Vir: SI-STAT – Izobraževanje – Vpisani v terciarno izobraževanje, november 2014, lasten prikaz
Po nagli rasti v obdobju 1997–2006 (povečanje za 70 %), se število študentov terciarnega
izobraževanja znižuje. Leta 2013 je bilo za 22 % nižje od vrha leta 2006. Padec v obdobju
2006–2013 v veliki meri izhaja iz zmanjševanja števila študentov izrednega študija (padec za
54 %). Število študentov rednega študija, ki je začelo upadati (šele) po letu 2011, se je v ena-
kem obdobju zmanjšalo za 4,4 %. Delež izrednih študentov med vsemi študenti terciarnega
študija se je tako zmanjšal s 36, 7 % (leta 2005) na 20,5 % (leta 2013). Padanje števila študen-
tov terciarnega izobraževanja je poleg demografskih trendov (tj. padanja deleža mladega pre-
bivalstva) povezano tudi z gospodarskimi gibanji. Gospodarska kriza po letu 2008 in (tudi)
z njo povezana racionalizacija poslovanja različnih organizacij sta namreč še dodatno prispe-
vali k zmanjševanju števila študentov izrednega študija.
67
