Page 67 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 67
Trendi v terciarnem izobraževanju
in na trgu dela s poudarkom
na področju poslovnih ved
Tanja Kosi Antolič
Uvod
Kakšen bo vpliv terciarnega študija na položaj posameznega diplomanta na trgu dela, je
poleg kakovosti in aktualnosti študija ter diplomantove študijske in obštudijske angažira-
nosti odvisno vsaj še od tega, kakšna je na trgu dela ponudba znanja in veščin, ki jih ima
diplomant, in kakšno je na drugi strani povpraševanje podjetij in drugih organizacij po
teh veščinah. Ob zelo številčnih generacijah novih diplomantov in stagnirajoči ali padajoči
gospodarski aktivnosti bo zaposlitev diplomanta večji izziv kot v razmerah gospodarske
konjunkture ali manjše konkurence na strani ponudbe dela na določenem strokovnem
področju. Težave pri iskanju zaposlitve in kariernem razvoju se lahko pojavijo tudi v
cvetočem gospodarstvu, če posameznikova znanja in veščine ne ustrezajo tistim, ki jih
delodajalci potrebujejo. Takšna strukturna neskladja med ponudbo in povpraševanjem na
trgu dela lahko vodijo do dolgoročne brezposelnosti in terjajo preusmeritev posameznikov
na drugo strokovno področje oz. njihovo prekvalifikacijo.
V prvem delu prispevka predstavljamo dinamiko vpisa v terciarne študijske programe po
področjih izobraževanja in načinu študija. Na osnovi demografskih projekcij prebivalstva in iz-
hodiščnih predpostavk so pripravljene projekcije števila študentov terciarnega študija, kjer je
posebna pozornost posvečena študentom družboslovja oziroma, še ožje, študentom poslovnih
in upravnih ved. Na osnovi projekcij lahko, ob predpostavki nespremenjene visokošolske po-
litike, sklepamo na prihodnjo ponudbo novih diplomantov terciarnega študija na trgu dela.
Koliko diplomantov katerih študijskih področij letno prihaja na trg dela in koliko jih
lahko trg dela absorbira, je tema drugega dela poročila. Na ta vprašanja odgovarjamo posre-
dno s prikazom prispevka terciarnega študija k možnosti zaposlitve po diplomiranju ter vi-
šini plače. Prikazani sta tudi skupini suficitarnih poklicev, torej tistih, ki so bili v novejših
analizah najbolj izpostavljeni brezposelnosti, in deficitarnih poklicev, pri katerih ponudba
dela ne dohaja povpraševanja. Za diplomante v majhni in gospodarsko odprti državi so lah-
ko pomembne tudi zaposlitvene možnosti in poslovne priložnosti v tujini, zato prikazuje-
mo še vseevropske napovedi zaposlovanja po poklicnih skupinah. Naposled predstavljamo
še koncept zaposljivosti in njegovo vpetost v nacionalne in nadnacionalne politične strate-
65
in na trgu dela s poudarkom
na področju poslovnih ved
Tanja Kosi Antolič
Uvod
Kakšen bo vpliv terciarnega študija na položaj posameznega diplomanta na trgu dela, je
poleg kakovosti in aktualnosti študija ter diplomantove študijske in obštudijske angažira-
nosti odvisno vsaj še od tega, kakšna je na trgu dela ponudba znanja in veščin, ki jih ima
diplomant, in kakšno je na drugi strani povpraševanje podjetij in drugih organizacij po
teh veščinah. Ob zelo številčnih generacijah novih diplomantov in stagnirajoči ali padajoči
gospodarski aktivnosti bo zaposlitev diplomanta večji izziv kot v razmerah gospodarske
konjunkture ali manjše konkurence na strani ponudbe dela na določenem strokovnem
področju. Težave pri iskanju zaposlitve in kariernem razvoju se lahko pojavijo tudi v
cvetočem gospodarstvu, če posameznikova znanja in veščine ne ustrezajo tistim, ki jih
delodajalci potrebujejo. Takšna strukturna neskladja med ponudbo in povpraševanjem na
trgu dela lahko vodijo do dolgoročne brezposelnosti in terjajo preusmeritev posameznikov
na drugo strokovno področje oz. njihovo prekvalifikacijo.
V prvem delu prispevka predstavljamo dinamiko vpisa v terciarne študijske programe po
področjih izobraževanja in načinu študija. Na osnovi demografskih projekcij prebivalstva in iz-
hodiščnih predpostavk so pripravljene projekcije števila študentov terciarnega študija, kjer je
posebna pozornost posvečena študentom družboslovja oziroma, še ožje, študentom poslovnih
in upravnih ved. Na osnovi projekcij lahko, ob predpostavki nespremenjene visokošolske po-
litike, sklepamo na prihodnjo ponudbo novih diplomantov terciarnega študija na trgu dela.
Koliko diplomantov katerih študijskih področij letno prihaja na trg dela in koliko jih
lahko trg dela absorbira, je tema drugega dela poročila. Na ta vprašanja odgovarjamo posre-
dno s prikazom prispevka terciarnega študija k možnosti zaposlitve po diplomiranju ter vi-
šini plače. Prikazani sta tudi skupini suficitarnih poklicev, torej tistih, ki so bili v novejših
analizah najbolj izpostavljeni brezposelnosti, in deficitarnih poklicev, pri katerih ponudba
dela ne dohaja povpraševanja. Za diplomante v majhni in gospodarsko odprti državi so lah-
ko pomembne tudi zaposlitvene možnosti in poslovne priložnosti v tujini, zato prikazuje-
mo še vseevropske napovedi zaposlovanja po poklicnih skupinah. Naposled predstavljamo
še koncept zaposljivosti in njegovo vpetost v nacionalne in nadnacionalne politične strate-
65
