Page 144 - Šuligoj, Metod, ur., 2015. Retrospektiva turizma Istre. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 144
e na tem prostoru, so posledica družbeno-političnih mjene koje su se u turističkom smislu događale na prosto-
razmer in državnih tvorb, ki jim je Istra pripadala ru istarskog poluotoka posljedica su društveno-političkih
(Avstro-Ogrska, Italija, Jugoslavija). Zgodovina turizma stanja i državnih formacija kojima je isti prostor pripadao
na področju nekdanje Jugoslavije (in tudi Istrskega po- (Austro-Ugarska, Italija, Jugoslavija). Turistička povijest
lotoka) ni dovolj raziskana, zato tudi še ni mogoče določiti na području bivše Jugoslavije (pa i istarskog poluotoka)
potek razvoj v posameznih mestih, kjer je bil turizem nije dovoljno istražena, tako da nije još moguće odredi-
sprejet kot gospodarski fenomen. S področja zgodovin- ti redoslijed razvoja turizma u pojedinim mjestima kao
skega razvoja turizma (in namestitvenih zmogljivosti) ekonomskog fenomena. Iz područja povijesnog razvoja
je na voljo zelo malo del, med njimi pa so najpogosteje turizma (i smještajnih kapaciteta) ima vrlo malo radova
takšna, ki v obliki potopisa obravnavajo posamezno mi- i najčešće su to radovi koji kao putopisi obrađuju poje-
krodestinacijo, ki danes velja za turistično. Na voljo pa dinu mikrodestinaciju koja danas ima turistički značaj.
so tudi časopisi, ki poročajo o novostih ali pa opisujejo Zatim su tu novine i časopisi koji javljaju novosti ili opise
istrsko obalo ali namestitev. Zanimiva obala ter bogastvo istarske obale i smještaja. Zanimljiva obala te bogatstvo
kulturno-zgodovinske dediščine so že od nekdaj privlačili kulturno-povijesne baštine oduvijek su privlačili one koji
tiste, ki so želeli odkriti nova področja ter del svojega časa su htjeli otkriti nove prostore te dio svog vremena provesti
preživeti v klimatsko ugodnejših razmerah, kot so bile u klimatski pogodnijim prostorima od područja njihova
tiste v kraju njihovega prebivališča. Danes je to prostor, ki stalnog boravka. Danas je to prostor koji je prometno
je prometno dobro povezan z najpomembnejšimi evrop- dobro povezan s prostorima najznačajnijih europskih
skimi trgi, zato ne preseneča dejstvo, da se hitro razvija tržišta pa stoga ne čudi brzina kojom se razvija i sam
tudi sam turizem, še posebej pa sta vidna rast in razvoj turizam, ali i rast i razvoj smještajnih kapaciteta, čija
namestitvenih zmogljivosti, katerih raznolikost je odličen raznolikost postiže dobre temelje konkurentne turističke
temelj konkurenčne turistične ponudbe v Evropi. Danes ponude u Europi. Obalu istarskog poluotoka u današnje
obalo istrskega polotoka resnično opredeljuje enakomerna vrijeme uistinu definira podjednaka turistička razvijenost
turistična razvitost vseh njenih delov (z občasnimi nihan- svih dijelova (svakako, postoje oscilacije) te raznolikost
ji) ter raznolikost namestitvenih zmogljivosti (od hotelov smještajnih kapaciteta (od hotelskog smještaja i privatnog
in zasebnih namestitev v obalnem delu pa do različnih smještaja obalnog dijela do raznolikih moderno uređenih
moderno urejenih vil ali turističnih kmetij v notranjosti vila ili seoskih domaćinstava u unutrašnjosti poluotoka).
polotoka). Trdimo lahko, da obalno področje hrvaškega Može se ustvrditi da dio hrvatske obale Istre kako kroz
dela Istre, tako skozi zgodovino kot tudi danes, pred- povijest tako i danas predstavlja najznačajniju turističku
stavlja najpomembnejšo turistično destinacijo hrvaškega destinaciju hrvatskog turizma.
turizma.
1. Početak razvoja turizma i prvi smještajni kapa-
1. Začetki razvoja turizma in prve namestitvene
citeti krajem 19. stoljeća
zmogljivosti ob koncu 19. stoletja
U turističkom razvoju i razvoju smještajnih kapaciteta
Za razvoj turizma in namestitvenih zmogljivosti obalnega osobitu važnost na obali istarskog poluotoka ima kraj
dela istrskega polotoka je še posebej pomembno obdobje 19. stoljeća, što je kasnije nego u drugim značajnijim
ob koncu 19. stoletja, kar je sicer kasneje kot v drugih turističkim zemljama Europe. Opatija je u tom razdoblju
pomembnejših evropskih turističnih državah. Opatija je imala veoma značajnu poziciju i možemo je definirati
bila v tem obdobju v najboljšem položaju in jo zato lahko kao pionira u razvoju turizma obalnog dijela istarskog
imenujemo za pionirja v razvoju turizma obalnega dela is- poluotoka. Turistički razvoj potaknut je izgradnjom
trskega polotoka. Turistični razvoj je še pospešila gradnja mreže željeznica te su uz prugu vezane prve turističke
144
razmer in državnih tvorb, ki jim je Istra pripadala ru istarskog poluotoka posljedica su društveno-političkih
(Avstro-Ogrska, Italija, Jugoslavija). Zgodovina turizma stanja i državnih formacija kojima je isti prostor pripadao
na področju nekdanje Jugoslavije (in tudi Istrskega po- (Austro-Ugarska, Italija, Jugoslavija). Turistička povijest
lotoka) ni dovolj raziskana, zato tudi še ni mogoče določiti na području bivše Jugoslavije (pa i istarskog poluotoka)
potek razvoj v posameznih mestih, kjer je bil turizem nije dovoljno istražena, tako da nije još moguće odredi-
sprejet kot gospodarski fenomen. S področja zgodovin- ti redoslijed razvoja turizma u pojedinim mjestima kao
skega razvoja turizma (in namestitvenih zmogljivosti) ekonomskog fenomena. Iz područja povijesnog razvoja
je na voljo zelo malo del, med njimi pa so najpogosteje turizma (i smještajnih kapaciteta) ima vrlo malo radova
takšna, ki v obliki potopisa obravnavajo posamezno mi- i najčešće su to radovi koji kao putopisi obrađuju poje-
krodestinacijo, ki danes velja za turistično. Na voljo pa dinu mikrodestinaciju koja danas ima turistički značaj.
so tudi časopisi, ki poročajo o novostih ali pa opisujejo Zatim su tu novine i časopisi koji javljaju novosti ili opise
istrsko obalo ali namestitev. Zanimiva obala ter bogastvo istarske obale i smještaja. Zanimljiva obala te bogatstvo
kulturno-zgodovinske dediščine so že od nekdaj privlačili kulturno-povijesne baštine oduvijek su privlačili one koji
tiste, ki so želeli odkriti nova področja ter del svojega časa su htjeli otkriti nove prostore te dio svog vremena provesti
preživeti v klimatsko ugodnejših razmerah, kot so bile u klimatski pogodnijim prostorima od područja njihova
tiste v kraju njihovega prebivališča. Danes je to prostor, ki stalnog boravka. Danas je to prostor koji je prometno
je prometno dobro povezan z najpomembnejšimi evrop- dobro povezan s prostorima najznačajnijih europskih
skimi trgi, zato ne preseneča dejstvo, da se hitro razvija tržišta pa stoga ne čudi brzina kojom se razvija i sam
tudi sam turizem, še posebej pa sta vidna rast in razvoj turizam, ali i rast i razvoj smještajnih kapaciteta, čija
namestitvenih zmogljivosti, katerih raznolikost je odličen raznolikost postiže dobre temelje konkurentne turističke
temelj konkurenčne turistične ponudbe v Evropi. Danes ponude u Europi. Obalu istarskog poluotoka u današnje
obalo istrskega polotoka resnično opredeljuje enakomerna vrijeme uistinu definira podjednaka turistička razvijenost
turistična razvitost vseh njenih delov (z občasnimi nihan- svih dijelova (svakako, postoje oscilacije) te raznolikost
ji) ter raznolikost namestitvenih zmogljivosti (od hotelov smještajnih kapaciteta (od hotelskog smještaja i privatnog
in zasebnih namestitev v obalnem delu pa do različnih smještaja obalnog dijela do raznolikih moderno uređenih
moderno urejenih vil ali turističnih kmetij v notranjosti vila ili seoskih domaćinstava u unutrašnjosti poluotoka).
polotoka). Trdimo lahko, da obalno področje hrvaškega Može se ustvrditi da dio hrvatske obale Istre kako kroz
dela Istre, tako skozi zgodovino kot tudi danes, pred- povijest tako i danas predstavlja najznačajniju turističku
stavlja najpomembnejšo turistično destinacijo hrvaškega destinaciju hrvatskog turizma.
turizma.
1. Početak razvoja turizma i prvi smještajni kapa-
1. Začetki razvoja turizma in prve namestitvene
citeti krajem 19. stoljeća
zmogljivosti ob koncu 19. stoletja
U turističkom razvoju i razvoju smještajnih kapaciteta
Za razvoj turizma in namestitvenih zmogljivosti obalnega osobitu važnost na obali istarskog poluotoka ima kraj
dela istrskega polotoka je še posebej pomembno obdobje 19. stoljeća, što je kasnije nego u drugim značajnijim
ob koncu 19. stoletja, kar je sicer kasneje kot v drugih turističkim zemljama Europe. Opatija je u tom razdoblju
pomembnejših evropskih turističnih državah. Opatija je imala veoma značajnu poziciju i možemo je definirati
bila v tem obdobju v najboljšem položaju in jo zato lahko kao pionira u razvoju turizma obalnog dijela istarskog
imenujemo za pionirja v razvoju turizma obalnega dela is- poluotoka. Turistički razvoj potaknut je izgradnjom
trskega polotoka. Turistični razvoj je še pospešila gradnja mreže željeznica te su uz prugu vezane prve turističke
144
