Page 146 - Šuligoj, Metod, ur., 2015. Retrospektiva turizma Istre. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 146
recht, E. H. Josef, nadvojvodinja Christine, takratna Opatiji. Pokorny piše da su u knjigu gostiju onda bili up-
kraljica Španije, mnogi ministri, aristokrati, umetniki. isani4: prijestolonasljednik E. H. Rudolf, E. H. Albrecht,
Generalni direktor družbe Južnih železnic Friedrich J. E. H. Josef, nadvojvotkinja Christine, tadašnja kraljica
Schüller je leta 1882 kupil vilo Angiolino, s katero so se Španjolske, mnogi ministri, aristokrati te umjetnici. Gen-
začeli uresničevati načrti Družbe Južnih železnic. Uvel- eralni direktor Južnih željeznica, Friedrich J. Schüller,
javljanju Opatije kot zdravstvenega resorta avstro-ogrske kupio je 1882. godine vilu Angiolinu, kojom su se počeli
monarhije je botrovalo pisanje v vodiču avtorja Heinri- ostvarivati planovi Društva južnih željeznica. Kupovini i
cha von Noë, pa tudi pogovori v dunajskih zdravniških transformaciji Opatije u zdravstveni resort Austro-Ugar-
krogih o zelo ugodnih klimatskih razmerah kvarnerskega ske monarhije prethodilo je pisanje pisca vodiča Hein-
področja, kot npr. laringologa Leopolda Schrötter Rit- richa von Noë, ali i priče tadašnjih medicinskih bečkih
ter von Kristellija in kirurga Theodora Billrotha.5 Temu krugova, o vrlo povoljnim klimatskim uvjetima kvarner-
v prid govori tudi dejstvo, da je potopisec Pokorny6 v skog područja, kao npr. laringologa Leopolda Schrötter
januarju 1882 bival na Opatijski rivieri in v avstrijskem Rittera von Kristellija te kirurga Theodora Billrotha.5
časopisu Öesterreischichen Touristen Zeitung podrobno Tome u prilog govori i činjenica da je putopisac Pokorny6
opisal riviero in svoje bivanje v vili Triestina v Iki (danes u siječnju 1882. boravio na Opatijskoj rivijeri te detaljno
v kraju Ičići). Lastnik vile je bil gospod Pečnak, okrog opisao rivijeru u austrijskim novinama Öesterreischichen
vile pa je imel nasajene vrtnice, vinsko trto itd. Touristen Zeitung i svoj boravak u villi Triestina u Iki u
kojoj je boravio. Vlasnik vile bio je g. Pečnak, a oko vile
Po Blaževiču7 so za Opatijo in za njene začetke turizma je bila posađena vinova loza, ružine živice itd.
na začetku bili pomembni: gradnja prve turistične vile,
vodenje prve statistike obiskovalcev, odprtje prvega izra- Prema Blaževiću7, za Opatiju i njen turistički nastanak
zito turističnega hotela, razglasitev prvega obmorskega su u tim početnim fazama bitni: izgradnja prve turističke
klimatskega zdravilišča (4. marca 1889) in sprejetje prve- vile, vođenje prve statistike posjetitelja, otvaranje prvog
ga zdraviliškega kodeksa, v katerem je bilo urejeno tudi izrazito turističkog hotela, proglašenje prvog primorskog
plačilo turistične takse. To so bili temelji turističnega raz- klimatskog lječilišta (4. ožujka 1889.) i donošenje prvog
voja turizma v Opatiji, zasluge pa ima tudi podjetje Južne lječilišnog kodeksa koji je regulirao i plaćanje boravišne
železnice, ki je v Opatiji želelo razviti zimsko letovišče za pristoje. Ovo su temelji turističkog razvoja opatijskog
avstrijsko gospodo. turizma, ali te zasluge idu i poduzeću Južnih željeznica
kojemu je bilo u cilju da se Opatija razvije u zimsko
Avstrijska družba Južne železnice je ob sodelovanju boravište austrijske gospode.
Mednarodnih spalnih vlakov in še nekaterih družb ter ob
pomoči države leta 1884 v Opatiji zgradila hotel Kvarner, Austrijsko Društvo južnih željeznica je uz sudjelovanje
in sicer ob obalni poti med Villo Angiolino in cerkvijo sv. Međunarodnih kola za spavanje i još nekih društava te
Jakova.8 27. marca 1884 je bila otvoritev hotela Kvarner potpomognuto državom sagradilo hotel Kvarner u Opatiji
skupaj s paviljonom za kopanje (Slika 1), 8. 9. 1884 pa 1884. godine na obalnom putu između vile Angioline i
še Depandanse I.9 Gradnja hotela Kvarner v Opatiji se je Crkve sv. Jakova.8 Dana 27. ožujka 1884. otvoren je hotel
začela spomladi 1883, končana pa je bila v desetih mes- Kvarner zajedno s paviljonom za kupanje (slika 1), a 8. ru-
ecih, kar predstavlja svojevrsten rekord tistega časa. Ob jna 1884. Depadance I.9 Gradnja hotela Kvarner u Opatiji
odprtju omenjenega hotela je tednik Naša sloga v številki započela je u proljeće 1883. godine i dovršena je za samo
16 iz leta 1884 zapisal: »V Opatiji je odprta nova velika deset mjeseci, što predstavlja svojevrsni rekord onog
gostilna – hotel Quarnero v novi veličastni zgradbi Južne vremena. Povodom otvaranja spomenutoga hotela tjednik
železnice. Ima kar 60 sob za goste.«10 Naša sloga je u 16. broju iz 1884. godine donio napis: „U
146
kraljica Španije, mnogi ministri, aristokrati, umetniki. isani4: prijestolonasljednik E. H. Rudolf, E. H. Albrecht,
Generalni direktor družbe Južnih železnic Friedrich J. E. H. Josef, nadvojvotkinja Christine, tadašnja kraljica
Schüller je leta 1882 kupil vilo Angiolino, s katero so se Španjolske, mnogi ministri, aristokrati te umjetnici. Gen-
začeli uresničevati načrti Družbe Južnih železnic. Uvel- eralni direktor Južnih željeznica, Friedrich J. Schüller,
javljanju Opatije kot zdravstvenega resorta avstro-ogrske kupio je 1882. godine vilu Angiolinu, kojom su se počeli
monarhije je botrovalo pisanje v vodiču avtorja Heinri- ostvarivati planovi Društva južnih željeznica. Kupovini i
cha von Noë, pa tudi pogovori v dunajskih zdravniških transformaciji Opatije u zdravstveni resort Austro-Ugar-
krogih o zelo ugodnih klimatskih razmerah kvarnerskega ske monarhije prethodilo je pisanje pisca vodiča Hein-
področja, kot npr. laringologa Leopolda Schrötter Rit- richa von Noë, ali i priče tadašnjih medicinskih bečkih
ter von Kristellija in kirurga Theodora Billrotha.5 Temu krugova, o vrlo povoljnim klimatskim uvjetima kvarner-
v prid govori tudi dejstvo, da je potopisec Pokorny6 v skog područja, kao npr. laringologa Leopolda Schrötter
januarju 1882 bival na Opatijski rivieri in v avstrijskem Rittera von Kristellija te kirurga Theodora Billrotha.5
časopisu Öesterreischichen Touristen Zeitung podrobno Tome u prilog govori i činjenica da je putopisac Pokorny6
opisal riviero in svoje bivanje v vili Triestina v Iki (danes u siječnju 1882. boravio na Opatijskoj rivijeri te detaljno
v kraju Ičići). Lastnik vile je bil gospod Pečnak, okrog opisao rivijeru u austrijskim novinama Öesterreischichen
vile pa je imel nasajene vrtnice, vinsko trto itd. Touristen Zeitung i svoj boravak u villi Triestina u Iki u
kojoj je boravio. Vlasnik vile bio je g. Pečnak, a oko vile
Po Blaževiču7 so za Opatijo in za njene začetke turizma je bila posađena vinova loza, ružine živice itd.
na začetku bili pomembni: gradnja prve turistične vile,
vodenje prve statistike obiskovalcev, odprtje prvega izra- Prema Blaževiću7, za Opatiju i njen turistički nastanak
zito turističnega hotela, razglasitev prvega obmorskega su u tim početnim fazama bitni: izgradnja prve turističke
klimatskega zdravilišča (4. marca 1889) in sprejetje prve- vile, vođenje prve statistike posjetitelja, otvaranje prvog
ga zdraviliškega kodeksa, v katerem je bilo urejeno tudi izrazito turističkog hotela, proglašenje prvog primorskog
plačilo turistične takse. To so bili temelji turističnega raz- klimatskog lječilišta (4. ožujka 1889.) i donošenje prvog
voja turizma v Opatiji, zasluge pa ima tudi podjetje Južne lječilišnog kodeksa koji je regulirao i plaćanje boravišne
železnice, ki je v Opatiji želelo razviti zimsko letovišče za pristoje. Ovo su temelji turističkog razvoja opatijskog
avstrijsko gospodo. turizma, ali te zasluge idu i poduzeću Južnih željeznica
kojemu je bilo u cilju da se Opatija razvije u zimsko
Avstrijska družba Južne železnice je ob sodelovanju boravište austrijske gospode.
Mednarodnih spalnih vlakov in še nekaterih družb ter ob
pomoči države leta 1884 v Opatiji zgradila hotel Kvarner, Austrijsko Društvo južnih željeznica je uz sudjelovanje
in sicer ob obalni poti med Villo Angiolino in cerkvijo sv. Međunarodnih kola za spavanje i još nekih društava te
Jakova.8 27. marca 1884 je bila otvoritev hotela Kvarner potpomognuto državom sagradilo hotel Kvarner u Opatiji
skupaj s paviljonom za kopanje (Slika 1), 8. 9. 1884 pa 1884. godine na obalnom putu između vile Angioline i
še Depandanse I.9 Gradnja hotela Kvarner v Opatiji se je Crkve sv. Jakova.8 Dana 27. ožujka 1884. otvoren je hotel
začela spomladi 1883, končana pa je bila v desetih mes- Kvarner zajedno s paviljonom za kupanje (slika 1), a 8. ru-
ecih, kar predstavlja svojevrsten rekord tistega časa. Ob jna 1884. Depadance I.9 Gradnja hotela Kvarner u Opatiji
odprtju omenjenega hotela je tednik Naša sloga v številki započela je u proljeće 1883. godine i dovršena je za samo
16 iz leta 1884 zapisal: »V Opatiji je odprta nova velika deset mjeseci, što predstavlja svojevrsni rekord onog
gostilna – hotel Quarnero v novi veličastni zgradbi Južne vremena. Povodom otvaranja spomenutoga hotela tjednik
železnice. Ima kar 60 sob za goste.«10 Naša sloga je u 16. broju iz 1884. godine donio napis: „U
146
