Page 171 - Šuligoj, Metod, ur., 2015. Retrospektiva turizma Istre. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 171
omobilske industrije (npr. FIAT) itd. Množični turi- tivnih zemalja (Italije, Austrije i Njemačke), rast i razvoj
zem je prinesel velike spremembe v življenje lokalnega europske autoindustrije (na primjer FIAT ) itd. Masovni
prebivalstva (še posebej v zahodni Istri), pa tudi v sam turizam je donio velike promjene i u život lokalnog sta-
prostor (na obali so se gradili veliki namestitveni objekti novništva (osobito onog zapadne Istre), kako u život tako
ali kampi, prilagojeni potrebam takratnih turistov). Pojav i u prostor (na obali mora gradili su se veliki smještajni
množičnega turizma je spremljala nenehna gradnja novih objekti ili kampovi prilagođeni potrebama tadašnjih tu-
namestitvenih zmogljivosti. Po Blaževiču101 največji delež rista). Ovakvu novu pojavu masovnih dolazaka turista
pri obnovi v vojni poškodovanih ali povsem porušenih pratila je i stalna izgradnja novih smještajnih kapaciteta.
gostinsko-turističnih objektov že leta 1945 prevzame no- Prema Blaževiću101, najveću brigu o obnovi u ratu ošteće-
voustanovljena Istrska regionalna uprava hotelov za (hrv. nih ili posve porušenih ugostiteljsko-turističkih objekata
Oblasna uprava hotela za Istru). Konec petdesetih let se već 1945. godine preuzima novoosnovana Oblasna uprava
začne novi val vlaganj in med leti 1960 in 1965 pride za- hotela za Istru. Krajem 50-ih godina započinje novi val
radi liberalizacije državnih meja do malega booma. Brez investiranja, da bi između 1960. i 1965. godine liberaliza-
Liburnije in Slovenskega primorja je imela Istra leta 1955 cijom državnih granica došlo do prvog malog booma. Ne
preko 4.000 ležišč, kar je bilo premajhno število glede na računajući Liburniju i slovensko primorje, Istra je 1955.
turistično povpraševanje. Istra že leta 1960 nudi 18.400 godine raspolagala s više od 4.000 kreveta, što je premali
ležišč, izmed katerih jih je največ v Rovinju (5.400), v broj kreveta u odnosu na turističku potražnju. Istra već
Poreču (5.300) in v Pulju (4.700). Leta 1975 je v Istri 144 1960. godine nudi 18.400 kreveta, od čega najviše imaju
počitniških domov, in sicer največ v lasti podjetij iz SR Rovinj (5.400), Poreč (5.300) i Pula (4.700). Godine 1975.
Slovenije (97), SR Hrvaške (22) in SR Srbije (22). Leta u Istri se nalaze 144 odmarališta, i to najviše poduzeća iz
1981 ima Istra 50.648 ležišč. Hoteli so pretežno B-katego- SR Slovenije (97), SR Hrvatske (22) i SR Srbije (22). Go-
rije. Komplementarne ali dopolnilne zmogljivosti v Istri dine 1981. Istra ima 50.648 kreveta. Hoteli imaju pretežno
(počitniška naselja, letovišča, kampi in zasebne sobe) so B kategoriju. Komplementarni ili dopunski kapaciteti (od-
leta 1981 imele na voljo 156.102 turističnih postelj. Kampi marališta i ljetovališta, kampovi i privatne sobe) su 1981.
predstavljajo polovico skupnih namestitvenih zmoglji- godine raspolagali s 156.102 turističkih kreveta u Istri.
vosti. Samo kampi in naturistični kampi na področju Kampovi u strukturi čine polovicu ukupnih smještajnih
Poreča lahko sprejmejo 48.200 gostov (sedemkrat več kot kapaciteta. Samo kampovi i naturistički kampovi na Pore-
je prebivalcev Poreča). Delež zasebnih sob na istrskem štini mogu prihvatiti 48.200 gostiju (sedam puta više nego
polotoku je 13,2 %. što Poreč ima stanovnika). Privatne sobe u smještajnim
kapacitetima istarskog poluotoka sudjeluju sa 13,2%.
V Istri so bila petdeseta leta pomembna za razvoj velikih
turističnih podjetij. Tako sta npr. v Poreču nastali dve U Istri su pedesete godine značajne za razvoj velikih
veliki hotelsko-turistični podjetji Riviera (1953) in Plava turističih poduzeća, pa se tako npr. u Poreču osnivaju
laguna (1957). Od povojnega obdobja naprej Poreč gradi dva velika hotelsko-turistička poduzeća: Riviera (1953.)
in bogati svojo ponudbo s športnimi objekti in postaja i Plava laguna (1957.). Od poslijeratnog razvoja Poreč
pomembna destinacija za športni turizem.102 Hotel Turist gradi i obogaćuje svoju vansmještajnu ponudu sportskim
je bil sestavni del hotelskega podjetja Plava laguna Poreč. objektima te postaje značajna destinacije sportskog turiz-
Poreška turistična podjetja so od samih začetkov svojo ma.102 Hotel Turist je bio sastavnica hotelskog poduzeća
ponudbo usmerjala v množični turizem, cilj poslovanja pa Plava laguna Poreč. Od samog početka porečka turistička
je bil s pomočjo tega množičnega turizma in z gradnjo poduzeća svoju su ponudu usmjerila prema masovnom
objektov z velikim številom namestitvenih enot (hoteli, turizmu, a cilj poslovanja bio je da se masovnošću i iz-
kampi ipd.) zmanjšati stroške in racionalizirati poslova- gradnjom objekata s velikim brojem smještajnih jedinica
171
zem je prinesel velike spremembe v življenje lokalnega europske autoindustrije (na primjer FIAT ) itd. Masovni
prebivalstva (še posebej v zahodni Istri), pa tudi v sam turizam je donio velike promjene i u život lokalnog sta-
prostor (na obali so se gradili veliki namestitveni objekti novništva (osobito onog zapadne Istre), kako u život tako
ali kampi, prilagojeni potrebam takratnih turistov). Pojav i u prostor (na obali mora gradili su se veliki smještajni
množičnega turizma je spremljala nenehna gradnja novih objekti ili kampovi prilagođeni potrebama tadašnjih tu-
namestitvenih zmogljivosti. Po Blaževiču101 največji delež rista). Ovakvu novu pojavu masovnih dolazaka turista
pri obnovi v vojni poškodovanih ali povsem porušenih pratila je i stalna izgradnja novih smještajnih kapaciteta.
gostinsko-turističnih objektov že leta 1945 prevzame no- Prema Blaževiću101, najveću brigu o obnovi u ratu ošteće-
voustanovljena Istrska regionalna uprava hotelov za (hrv. nih ili posve porušenih ugostiteljsko-turističkih objekata
Oblasna uprava hotela za Istru). Konec petdesetih let se već 1945. godine preuzima novoosnovana Oblasna uprava
začne novi val vlaganj in med leti 1960 in 1965 pride za- hotela za Istru. Krajem 50-ih godina započinje novi val
radi liberalizacije državnih meja do malega booma. Brez investiranja, da bi između 1960. i 1965. godine liberaliza-
Liburnije in Slovenskega primorja je imela Istra leta 1955 cijom državnih granica došlo do prvog malog booma. Ne
preko 4.000 ležišč, kar je bilo premajhno število glede na računajući Liburniju i slovensko primorje, Istra je 1955.
turistično povpraševanje. Istra že leta 1960 nudi 18.400 godine raspolagala s više od 4.000 kreveta, što je premali
ležišč, izmed katerih jih je največ v Rovinju (5.400), v broj kreveta u odnosu na turističku potražnju. Istra već
Poreču (5.300) in v Pulju (4.700). Leta 1975 je v Istri 144 1960. godine nudi 18.400 kreveta, od čega najviše imaju
počitniških domov, in sicer največ v lasti podjetij iz SR Rovinj (5.400), Poreč (5.300) i Pula (4.700). Godine 1975.
Slovenije (97), SR Hrvaške (22) in SR Srbije (22). Leta u Istri se nalaze 144 odmarališta, i to najviše poduzeća iz
1981 ima Istra 50.648 ležišč. Hoteli so pretežno B-katego- SR Slovenije (97), SR Hrvatske (22) i SR Srbije (22). Go-
rije. Komplementarne ali dopolnilne zmogljivosti v Istri dine 1981. Istra ima 50.648 kreveta. Hoteli imaju pretežno
(počitniška naselja, letovišča, kampi in zasebne sobe) so B kategoriju. Komplementarni ili dopunski kapaciteti (od-
leta 1981 imele na voljo 156.102 turističnih postelj. Kampi marališta i ljetovališta, kampovi i privatne sobe) su 1981.
predstavljajo polovico skupnih namestitvenih zmoglji- godine raspolagali s 156.102 turističkih kreveta u Istri.
vosti. Samo kampi in naturistični kampi na področju Kampovi u strukturi čine polovicu ukupnih smještajnih
Poreča lahko sprejmejo 48.200 gostov (sedemkrat več kot kapaciteta. Samo kampovi i naturistički kampovi na Pore-
je prebivalcev Poreča). Delež zasebnih sob na istrskem štini mogu prihvatiti 48.200 gostiju (sedam puta više nego
polotoku je 13,2 %. što Poreč ima stanovnika). Privatne sobe u smještajnim
kapacitetima istarskog poluotoka sudjeluju sa 13,2%.
V Istri so bila petdeseta leta pomembna za razvoj velikih
turističnih podjetij. Tako sta npr. v Poreču nastali dve U Istri su pedesete godine značajne za razvoj velikih
veliki hotelsko-turistični podjetji Riviera (1953) in Plava turističih poduzeća, pa se tako npr. u Poreču osnivaju
laguna (1957). Od povojnega obdobja naprej Poreč gradi dva velika hotelsko-turistička poduzeća: Riviera (1953.)
in bogati svojo ponudbo s športnimi objekti in postaja i Plava laguna (1957.). Od poslijeratnog razvoja Poreč
pomembna destinacija za športni turizem.102 Hotel Turist gradi i obogaćuje svoju vansmještajnu ponudu sportskim
je bil sestavni del hotelskega podjetja Plava laguna Poreč. objektima te postaje značajna destinacije sportskog turiz-
Poreška turistična podjetja so od samih začetkov svojo ma.102 Hotel Turist je bio sastavnica hotelskog poduzeća
ponudbo usmerjala v množični turizem, cilj poslovanja pa Plava laguna Poreč. Od samog početka porečka turistička
je bil s pomočjo tega množičnega turizma in z gradnjo poduzeća svoju su ponudu usmjerila prema masovnom
objektov z velikim številom namestitvenih enot (hoteli, turizmu, a cilj poslovanja bio je da se masovnošću i iz-
kampi ipd.) zmanjšati stroške in racionalizirati poslova- gradnjom objekata s velikim brojem smještajnih jedinica
171
