Page 184 - Šuligoj, Metod, ur., 2015. Retrospektiva turizma Istre. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 184
Aurora, Hotel Sipar, Depandance Park, Guest House tic, hotel Sol Garden Istra, hotel Sol Umag, Village Sol
– Komfor Adriatic, Hotel Villa Rosetta, Villa Viola, Zla- Garden Istra, hotel Sol Aurora, hotel Sipar, Depandance
tna Vala, Villa Badi in Villa Valdepian.144 Poleg tega ima Park, Guest house – Komfor Adriatic, hotel Villa Rosetta,
Umag tudi 3 kampe – Stella Maris, Pineta in Finida, raz- Villa Viola, Zlatna Vala, Villa Badi i Villa Valdepian.144
polaga pa tudi z apartmajskimi namestitvenimi objekti. Osim toga, Umag ima i tri kampa Stella Maris, Pineta i
Finida, te raspolaže s apartmanskim smještajem.
Vrsar je do leta 1992 pripadal mestu Poreč, tega leta pa
postane občina Vrsar. Vrsar je največje število nočitev Vrsar je do 1992. godine pripadao gradu Poreču, ka-
ustvaril leta 2003, največ ležišč v namestitvenih objektih da postaje općina Vrsar. Vrsar je najveći broj noćenja
pa je imel leta 1993. Danes so v Vrsarju naslednji na- ostvario 2003. godine, a s najviše postelja u smještajnim
mestitveni objekti: Hotel Pineta, Hotel Vista, Koversara kapacitetima je raspolagao 1993. godine. Danas se u Vr-
apartmaji, Villa Koversada, Petalon, Belvedere Resort in saru nalaze sljedeći smještajni objekti: hotel Pineta, hotel
turistični apartmaji Riva. V Vrsarju se nahajajo tudi kam- Vista, Koversara apartmani, Villa Koversada, Petalon,
pi: Tina, Orsera, Valkanela, Porto Sole in Koversada.145 Belvedere Resort i turistički apartmani Riva. U Vrsaru
se nalaze kampovi: Tina, Orsera, Valkanela, Porto Sole i
V današnjem času sodobna ponudba turističnih name- Koversada.145
stitev sledi zahtevam turistov; tako je v zadnjih desetih
letih večina različnih namestitvenih objektov prilagodila Danas suvremena smještajna ponuda prati zahtjeve turi-
svojo dodatno ponudbo novim in zahtevnim turističnim sta te je tako posljednjih desetak godina većina različitih
potrebam (npr. razvoj wellnessa, kongresna ponudba, smještajnih objekata prilagodila svoju dodatnu ponudu
kulinarična, kulturna ponudba itd.). V ponudbi turističnih novim i zahtjevnim turističkim potrebama (npr. razvoj
namestitvenih zmogljivosti v zasebnem sektorju pa je za- wellnessa, kongresne ponude, gastronomske, kulturne
slediti nov trend, in sicer je to obnova starih hiš ali gradnja itd.). Isto tako, usvaja se novi trend u ponudi smještajnih
novih v stilu starih zgradb. Po Orlićevi146 obstajajo slabe in kapaciteta u privatnom smještaju, a to je obnova starih
dobre replike pri nadgradnji in prenovi starih istrskih hiš, kuća ili izgradnja novih prema uzoru na stare građevine.
kjer se prepletata tradicionalni in sodobni način gradnje, Prema Orlić146, ima loših, ali i dobrih replika, nadograd-
ki zadovoljuje turista. Ta namreč želi izvirnost, ob tem nji i renoviranja starih istarskih kuća, gdje se isprepliću
pa ne želi biti prikrajšan za sodobno udobje. Predvsem tradicijski i moderni stil gradnje, koji zadovoljava turista
gre za kamnite hiše brez ometa, z leseno opremo (skrinje, koji traži izvorno, ali ne želi biti zakinut za suvremeni
skledniki in lesene postelje) ter kaminom, kot udobnejšo komfort. Prvenstveno se tu misli na kamene kuće, bez
zamenjavo za ognjišče in življenje na vasi. Spoj sodobne- žbuke, drvo u interijeru (škrinje, škancije i drveni kreveti)
ga in tradicionalnega je najlepše viden v arhitekturi, kjer te kamin kao ugođajnu zamjenu za ognjište i život na selu.
je ob starinski hiši na voljo – sedaj že obvezni – bazen, ob Spoj modernog i tradicionalnog najbolje se vidi u arhitek-
katerem je travnik in oljčni nasad. turi, pa se uz starinsku kuću nudi, sad već obvezan, bazen
uz koji su travnjak i maslinik.
Istrski polotok po koncu zadnje vojne beleži hitro rast
nočitev in prihodov turistov, še posebej hitro prilagaja Nakon Domovinskog rata istarski polutok bilježi nagli
svojo ponudbo vse zahtevnejšim turistom njegov zahodni rast noćenja i dolazaka turista te osobito njegov zapadni
del. Na tem območju poleg kakovostne ponudbe name- dio brzo prilagođava ponudu sve zahtjevnijim potreba-
stitvenih zmogljivosti obstaja tudi izvrstna kulinarična in ma turista. Na tom se području osim kvalitetne ponude
etnološka ponudba, ki se dodatno promovira na različnih smještajnih kapaciteta rađa i izvrsna gastro te enološka
dogodkih (npr. dnevi švoja, dnevi jadranskih lignjev, dne- ponuda koja se dodatno promovira različitim manife-
184
– Komfor Adriatic, Hotel Villa Rosetta, Villa Viola, Zla- Garden Istra, hotel Sol Aurora, hotel Sipar, Depandance
tna Vala, Villa Badi in Villa Valdepian.144 Poleg tega ima Park, Guest house – Komfor Adriatic, hotel Villa Rosetta,
Umag tudi 3 kampe – Stella Maris, Pineta in Finida, raz- Villa Viola, Zlatna Vala, Villa Badi i Villa Valdepian.144
polaga pa tudi z apartmajskimi namestitvenimi objekti. Osim toga, Umag ima i tri kampa Stella Maris, Pineta i
Finida, te raspolaže s apartmanskim smještajem.
Vrsar je do leta 1992 pripadal mestu Poreč, tega leta pa
postane občina Vrsar. Vrsar je največje število nočitev Vrsar je do 1992. godine pripadao gradu Poreču, ka-
ustvaril leta 2003, največ ležišč v namestitvenih objektih da postaje općina Vrsar. Vrsar je najveći broj noćenja
pa je imel leta 1993. Danes so v Vrsarju naslednji na- ostvario 2003. godine, a s najviše postelja u smještajnim
mestitveni objekti: Hotel Pineta, Hotel Vista, Koversara kapacitetima je raspolagao 1993. godine. Danas se u Vr-
apartmaji, Villa Koversada, Petalon, Belvedere Resort in saru nalaze sljedeći smještajni objekti: hotel Pineta, hotel
turistični apartmaji Riva. V Vrsarju se nahajajo tudi kam- Vista, Koversara apartmani, Villa Koversada, Petalon,
pi: Tina, Orsera, Valkanela, Porto Sole in Koversada.145 Belvedere Resort i turistički apartmani Riva. U Vrsaru
se nalaze kampovi: Tina, Orsera, Valkanela, Porto Sole i
V današnjem času sodobna ponudba turističnih name- Koversada.145
stitev sledi zahtevam turistov; tako je v zadnjih desetih
letih večina različnih namestitvenih objektov prilagodila Danas suvremena smještajna ponuda prati zahtjeve turi-
svojo dodatno ponudbo novim in zahtevnim turističnim sta te je tako posljednjih desetak godina većina različitih
potrebam (npr. razvoj wellnessa, kongresna ponudba, smještajnih objekata prilagodila svoju dodatnu ponudu
kulinarična, kulturna ponudba itd.). V ponudbi turističnih novim i zahtjevnim turističkim potrebama (npr. razvoj
namestitvenih zmogljivosti v zasebnem sektorju pa je za- wellnessa, kongresne ponude, gastronomske, kulturne
slediti nov trend, in sicer je to obnova starih hiš ali gradnja itd.). Isto tako, usvaja se novi trend u ponudi smještajnih
novih v stilu starih zgradb. Po Orlićevi146 obstajajo slabe in kapaciteta u privatnom smještaju, a to je obnova starih
dobre replike pri nadgradnji in prenovi starih istrskih hiš, kuća ili izgradnja novih prema uzoru na stare građevine.
kjer se prepletata tradicionalni in sodobni način gradnje, Prema Orlić146, ima loših, ali i dobrih replika, nadograd-
ki zadovoljuje turista. Ta namreč želi izvirnost, ob tem nji i renoviranja starih istarskih kuća, gdje se isprepliću
pa ne želi biti prikrajšan za sodobno udobje. Predvsem tradicijski i moderni stil gradnje, koji zadovoljava turista
gre za kamnite hiše brez ometa, z leseno opremo (skrinje, koji traži izvorno, ali ne želi biti zakinut za suvremeni
skledniki in lesene postelje) ter kaminom, kot udobnejšo komfort. Prvenstveno se tu misli na kamene kuće, bez
zamenjavo za ognjišče in življenje na vasi. Spoj sodobne- žbuke, drvo u interijeru (škrinje, škancije i drveni kreveti)
ga in tradicionalnega je najlepše viden v arhitekturi, kjer te kamin kao ugođajnu zamjenu za ognjište i život na selu.
je ob starinski hiši na voljo – sedaj že obvezni – bazen, ob Spoj modernog i tradicionalnog najbolje se vidi u arhitek-
katerem je travnik in oljčni nasad. turi, pa se uz starinsku kuću nudi, sad već obvezan, bazen
uz koji su travnjak i maslinik.
Istrski polotok po koncu zadnje vojne beleži hitro rast
nočitev in prihodov turistov, še posebej hitro prilagaja Nakon Domovinskog rata istarski polutok bilježi nagli
svojo ponudbo vse zahtevnejšim turistom njegov zahodni rast noćenja i dolazaka turista te osobito njegov zapadni
del. Na tem območju poleg kakovostne ponudbe name- dio brzo prilagođava ponudu sve zahtjevnijim potreba-
stitvenih zmogljivosti obstaja tudi izvrstna kulinarična in ma turista. Na tom se području osim kvalitetne ponude
etnološka ponudba, ki se dodatno promovira na različnih smještajnih kapaciteta rađa i izvrsna gastro te enološka
dogodkih (npr. dnevi švoja, dnevi jadranskih lignjev, dne- ponuda koja se dodatno promovira različitim manife-
184
