Page 260 - Šuligoj, Metod, ur., 2015. Retrospektiva turizma Istre. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 260
.) so tu tradicionalne jedi obalnega dela istrskega po- obale su: maslinovo ulje, riba, tartuf, vino itd. Istarski
lotoka: žgvacet s fuži, krafi, njoki, mineštre, jedi s tartufi, gastronomski stručnjaci stvorili su i nova jela koja sadrže
šparglji, ribje jedi (npr. soljene ribe) itd. Med sladkimi autohtone namirnice. Osim novih jela (kao npr. biftek sa
jedmi so značilne: velikonočne pogače, fritule in kroštule šparogama ili tartufima i sl.), tu su i tradicionalna tipična
(še posebej v času pusta), cukerančići itd. jela obalnog dijela istarskog poluotoka: žgvacet s fužima,
krafi, njoki, maneštre, jela s tartufima, šparogama, riblja
Istra je v kulinariki in enologiji v zadnjih letih naredila jela (npr. slana riba) itd. Od slatkih jela karakteristična
velik korak naprej. Sicer pa v Republiki Hrvaški prav su: pogače za Uskrs, fritule i kroštule (osobito za vrijeme
kulinarika in enologija veljata kot proizvoda z izrazito karnevala), cukerančići itd.
perspektivo v Strategiji razvoja hrvaškega turizma do
leta 2020. V Strategiji je poudarjeno, da kulinarika in Istra je poduzela značajne korake posljednjih godina kao
enologija predstavljata komplementarni proizvod, ki ga gastro i eno regija. Inače, gastronomija i enologija su u
konzumirajo skoraj vsi turisti, čeprav relativno malo tujih Republici Hrvatskoj prepoznate kao proizvod s izraže-
(mednarodnih) svetovnih turistov potuje izključno zaradi nom perspektivom razvoja u Strategiji razvoja hrvatskog
kulinarično-enoloških doživetij, zato povpraševanje raste turizma do 2020. godine. U Strategiji je naglašeno da je
v glavnem pri domači populaciji.3 Razpoložljive študije proizvod gastronomije i enologije složeni proizvod koji
kažejo, da 160 tisoč prebivalcev Hrvaške obiskuje vinske konzumiraju gotovo svi turisti, iako relativno mali broj
ceste, 61 % jih kupuje lokalna vina, 63 % pa lokalne preh- međunarodnih turista putuje isključivo zbog gastro-eno-
ranske izdelke.4 Prav tako 53 % obiskovalcev v restavraci- loških iskustava, pa rast potražnje generira uglavnom
jah naroči lokalna vina.5 Kulinarika in enologija sta se domaća populacija3. Raspoloživa istraživanja pokazuju
kot turistični proizvod najbolj razvili na področju Istre, da oko 160 tisuća građana Hrvatske posjećuje vinske ce-
sledita Dalmacija in Slavonija. Čeprav je gastro-enološka ste, pri čemu ih 61% kupuje lokalna vina, a 63% lokalne
turistična ponudba že vrsto let sestavni del turistične prehrambene proizvode4. Nadalje, 53% posjetitelja naru-
promocije države, pa sistematični pristop k razvoju te čuje lokalna vina u restoranima5. Kao turistički proizvod,
ponudbe še ni dovolj valoriziran. gastronomija i enologija najviše su se razvile na području
Istre, a potom u Dalmaciji i Slavoniji. Sustavan pristup
Skozi identifikacijo in analizo obdobij turističnega raz- razvoju gastro-enološke turističke ponude još je nedovolj-
voja, ki so značilna za kulinarično ponudbo Istre, smo no valoriziran iako je već dugi niz godina sastavni dio
poskušali odkriti določene značilnosti posameznega turističke promocije zemlje.
obdobja in to preko ponudbe jedi, živil, načina priprave
hrane pa tudi obratov, ki so ponujali gostinske storitve Istražujući i identificiranje razdoblja turističkog razvoja,
ter njihove razprostranjenosti po posameznih območjih značajna za gastronomsku ponudu Istre, nastojalo se
obalnega dela istrskega polotoka. otkriti koje su to karakteristike gastronomske ponude
za pojedino promatrano razdoblje, i to kroz ponudu jela,
namirnica, način pripreme, ali i objekte koji su pružali
usluge prehrane i pića te njihovu rasprostranjenost po
pojedinih dijelovima obalnog dijela istarskog poluotoka.
260
lotoka: žgvacet s fuži, krafi, njoki, mineštre, jedi s tartufi, gastronomski stručnjaci stvorili su i nova jela koja sadrže
šparglji, ribje jedi (npr. soljene ribe) itd. Med sladkimi autohtone namirnice. Osim novih jela (kao npr. biftek sa
jedmi so značilne: velikonočne pogače, fritule in kroštule šparogama ili tartufima i sl.), tu su i tradicionalna tipična
(še posebej v času pusta), cukerančići itd. jela obalnog dijela istarskog poluotoka: žgvacet s fužima,
krafi, njoki, maneštre, jela s tartufima, šparogama, riblja
Istra je v kulinariki in enologiji v zadnjih letih naredila jela (npr. slana riba) itd. Od slatkih jela karakteristična
velik korak naprej. Sicer pa v Republiki Hrvaški prav su: pogače za Uskrs, fritule i kroštule (osobito za vrijeme
kulinarika in enologija veljata kot proizvoda z izrazito karnevala), cukerančići itd.
perspektivo v Strategiji razvoja hrvaškega turizma do
leta 2020. V Strategiji je poudarjeno, da kulinarika in Istra je poduzela značajne korake posljednjih godina kao
enologija predstavljata komplementarni proizvod, ki ga gastro i eno regija. Inače, gastronomija i enologija su u
konzumirajo skoraj vsi turisti, čeprav relativno malo tujih Republici Hrvatskoj prepoznate kao proizvod s izraže-
(mednarodnih) svetovnih turistov potuje izključno zaradi nom perspektivom razvoja u Strategiji razvoja hrvatskog
kulinarično-enoloških doživetij, zato povpraševanje raste turizma do 2020. godine. U Strategiji je naglašeno da je
v glavnem pri domači populaciji.3 Razpoložljive študije proizvod gastronomije i enologije složeni proizvod koji
kažejo, da 160 tisoč prebivalcev Hrvaške obiskuje vinske konzumiraju gotovo svi turisti, iako relativno mali broj
ceste, 61 % jih kupuje lokalna vina, 63 % pa lokalne preh- međunarodnih turista putuje isključivo zbog gastro-eno-
ranske izdelke.4 Prav tako 53 % obiskovalcev v restavraci- loških iskustava, pa rast potražnje generira uglavnom
jah naroči lokalna vina.5 Kulinarika in enologija sta se domaća populacija3. Raspoloživa istraživanja pokazuju
kot turistični proizvod najbolj razvili na področju Istre, da oko 160 tisuća građana Hrvatske posjećuje vinske ce-
sledita Dalmacija in Slavonija. Čeprav je gastro-enološka ste, pri čemu ih 61% kupuje lokalna vina, a 63% lokalne
turistična ponudba že vrsto let sestavni del turistične prehrambene proizvode4. Nadalje, 53% posjetitelja naru-
promocije države, pa sistematični pristop k razvoju te čuje lokalna vina u restoranima5. Kao turistički proizvod,
ponudbe še ni dovolj valoriziran. gastronomija i enologija najviše su se razvile na području
Istre, a potom u Dalmaciji i Slavoniji. Sustavan pristup
Skozi identifikacijo in analizo obdobij turističnega raz- razvoju gastro-enološke turističke ponude još je nedovolj-
voja, ki so značilna za kulinarično ponudbo Istre, smo no valoriziran iako je već dugi niz godina sastavni dio
poskušali odkriti določene značilnosti posameznega turističke promocije zemlje.
obdobja in to preko ponudbe jedi, živil, načina priprave
hrane pa tudi obratov, ki so ponujali gostinske storitve Istražujući i identificiranje razdoblja turističkog razvoja,
ter njihove razprostranjenosti po posameznih območjih značajna za gastronomsku ponudu Istre, nastojalo se
obalnega dela istrskega polotoka. otkriti koje su to karakteristike gastronomske ponude
za pojedino promatrano razdoblje, i to kroz ponudu jela,
namirnica, način pripreme, ali i objekte koji su pružali
usluge prehrane i pića te njihovu rasprostranjenost po
pojedinih dijelovima obalnog dijela istarskog poluotoka.
260
