Page 34 - Šuligoj, Metod, ur., 2015. Retrospektiva turizma Istre. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 34
edemo pobudo za skupno: usklajevanje cen gostinskih Kao primjer zajedničke suradnje istarskog i kvarnerskog
storitev, reševanje problema oskrbe z vodo, posredovanje područja u području ugostiteljstva navest ćemo inicijativu
izkušenj pri gradnji gostinskih objektov, skupno nabavo za zajedničko usklađivanje cijena ugostiteljskih usluga,
tehničnega materiala, organiziranje skupnih kulinaričnih rješavanje problema opskrbe vodom, posredovanje isku-
tečajev in razstav ter skupno promocijo (propagando).50 stava u gradnji ugostiteljskih objekata, zajedničku nabavu
Šestdeseta in sedemdeseta leta so bila zaznamovana vsaj s tehničkog materijala, organiziranje zajedničkih kulinar-
tremi večjimi investicijami na slovenski obali Istre: igral- skih tečajeva i izložbi te zajedničku promociju (propagan-
nica, marina in letališče. Investicije so se obrestovale, du)50. Šezdesete i sedamdesete godine bile su obilježene
saj je v naslednjem desetletju Portorož zelo napredoval. barem trima većim ulaganjima na slovenskoj obali Istre: u
Oživela je ideja o zdraviliškem (zdravstvenem) turizmu, igraonice, marine i zračnu luku. Ulaganja su se isplatila, s
pa tudi ideje o prireditvah kongresnega tipa. Je pa bilo obzirom na to da je u sljedećem desetljeću Portorož znatno
obdobje osemdesetih obdobje krize za domače goste, kar napredovao. Oživljena je ideja o lječilišnom (zdravstve-
pa je bil odraz notranjih ekonomskih, pa tudi političnih nom) turizmu, kao i ideje o kongresnim događanjima.
razmer v takratni Jugoslaviji. Međutim, razdoblje osamdesetih bilo je razdoblje krize za
domaće goste, što je bio odraz unutarnje ekonomske, a i
Vojaške operacije, ki so bile sprožene po razglasitvi sa- političke situacije u tadašnjoj Jugoslaviji.
mostojnost Republike Slovenije in Republike Hrvaške,
so zaustavile takratno intenzivno uveljavljanje destinacij Vojne operacije, koje su bile pokrenute nakon proglašenja
predvsem na tujih trgih. Istra sicer ni bila v vojaškem smi- samostalnosti Republike Slovenije i Republike Hrvat-
slu neposredno prizadeta, čeprav so bili osameli primeri ske, zaustavile su tadašnje intenzivno populariziranje
incidentov tako na Hrvaški strani Istre kot na Slovenski, destinacija prije svega na inozemnim tržištima. Istra,
pri čemer strani nista bili uperjeni ena proti drugi, tem- doduše, u ratnom smislu nije bila neposredno pogođena,
več proti takratni Jugoslovanski ljudski armadi. Vojaških iako su postojali izolirani slučajevi incidenata, kako na
spopadov, kot so potekali na drugih delih Slovenije, hrvatskoj strani Istre, tako i na slovenskoj, pri čemu strane
predvsem pa Hrvaške, na Istrskem polotoku ni bilo. Je pa nisu bili uperene jedna protiv druge, nego protiv tadašnje
hrvaška Istra sprejela mnoge begunce, ki so prišli iz hrva- Jugoslavenske narodne armije. Ratnih sukoba, kakvi su
ških vojnih žarišč ali iz Bosne in Hercegovine. Za njihovo se odvijali u drugim dijelovima Slovenije, a prije svega
nastanitev so uporabili tudi turistične nastanitvene objek- Hrvatske, na istarskom poluotoku nije bilo. Hrvatska Istra
te. Umiritvi razmer je sledilo dolgo okrevanje, obe državi prihvatila je mnoge izbjeglice koje su došle iz hrvatskih
pa sta načrtno uvajali tržna načela, denacionalizacijo in ratnih žarišta ili iz Bosne i Hercegovine. Za njihov smje-
lastninjenje do takrat družbenega premoženja, ki pa veli- štaj upotrijebljeni su i turistički smještajni objekti. Nakon
kokrat ni potekalo najbolj transparentno. Na drugi strani smirivanja situacije uslijedio je dug oporavak, a obje su
so oblikovalci turistične politike in menedžerji izkoriščali države planski uvodile tržišna načela te denacionalizaciju
pretekli konflikt na Balkanu za utemeljevanje razlogov za i privatizaciju dotada društvene imovine, što se često nije
doseganje rezultatov, ki so bili pod pričakovanji. provodilo najtransparentnije. S druge strane, oblikovatelji
turističke politike i menadžeri su iskorištavali protekli
Po razglasitvi samostojnosti je sledilo mukotrpno do- konflikt na Balkanu za utemeljivanje razloga za postiza-
ločanje meje med novima državama, kar je več kot dve nje rezultata koji su bili ispod očekivanja.
desetletji vznemirjalo lokalno, predvsem pa politično
javnost ter podžigalo posamezna ekstremna stališča v Nakon proglašenja neovisnosti uslijedilo je mukotrpno
obeh državah. Naj samo spomnimo, da državne meje v određivanje granice između novih država, što je više od
Istri ni bilo vse od padca Beneške republike leta 1797.51 dva desetljeća uznemiravalo lokalnu, a prije svega politič-
ku javnost te provociralo pojedina ekstremna stajališta u
34
storitev, reševanje problema oskrbe z vodo, posredovanje područja u području ugostiteljstva navest ćemo inicijativu
izkušenj pri gradnji gostinskih objektov, skupno nabavo za zajedničko usklađivanje cijena ugostiteljskih usluga,
tehničnega materiala, organiziranje skupnih kulinaričnih rješavanje problema opskrbe vodom, posredovanje isku-
tečajev in razstav ter skupno promocijo (propagando).50 stava u gradnji ugostiteljskih objekata, zajedničku nabavu
Šestdeseta in sedemdeseta leta so bila zaznamovana vsaj s tehničkog materijala, organiziranje zajedničkih kulinar-
tremi večjimi investicijami na slovenski obali Istre: igral- skih tečajeva i izložbi te zajedničku promociju (propagan-
nica, marina in letališče. Investicije so se obrestovale, du)50. Šezdesete i sedamdesete godine bile su obilježene
saj je v naslednjem desetletju Portorož zelo napredoval. barem trima većim ulaganjima na slovenskoj obali Istre: u
Oživela je ideja o zdraviliškem (zdravstvenem) turizmu, igraonice, marine i zračnu luku. Ulaganja su se isplatila, s
pa tudi ideje o prireditvah kongresnega tipa. Je pa bilo obzirom na to da je u sljedećem desetljeću Portorož znatno
obdobje osemdesetih obdobje krize za domače goste, kar napredovao. Oživljena je ideja o lječilišnom (zdravstve-
pa je bil odraz notranjih ekonomskih, pa tudi političnih nom) turizmu, kao i ideje o kongresnim događanjima.
razmer v takratni Jugoslaviji. Međutim, razdoblje osamdesetih bilo je razdoblje krize za
domaće goste, što je bio odraz unutarnje ekonomske, a i
Vojaške operacije, ki so bile sprožene po razglasitvi sa- političke situacije u tadašnjoj Jugoslaviji.
mostojnost Republike Slovenije in Republike Hrvaške,
so zaustavile takratno intenzivno uveljavljanje destinacij Vojne operacije, koje su bile pokrenute nakon proglašenja
predvsem na tujih trgih. Istra sicer ni bila v vojaškem smi- samostalnosti Republike Slovenije i Republike Hrvat-
slu neposredno prizadeta, čeprav so bili osameli primeri ske, zaustavile su tadašnje intenzivno populariziranje
incidentov tako na Hrvaški strani Istre kot na Slovenski, destinacija prije svega na inozemnim tržištima. Istra,
pri čemer strani nista bili uperjeni ena proti drugi, tem- doduše, u ratnom smislu nije bila neposredno pogođena,
več proti takratni Jugoslovanski ljudski armadi. Vojaških iako su postojali izolirani slučajevi incidenata, kako na
spopadov, kot so potekali na drugih delih Slovenije, hrvatskoj strani Istre, tako i na slovenskoj, pri čemu strane
predvsem pa Hrvaške, na Istrskem polotoku ni bilo. Je pa nisu bili uperene jedna protiv druge, nego protiv tadašnje
hrvaška Istra sprejela mnoge begunce, ki so prišli iz hrva- Jugoslavenske narodne armije. Ratnih sukoba, kakvi su
ških vojnih žarišč ali iz Bosne in Hercegovine. Za njihovo se odvijali u drugim dijelovima Slovenije, a prije svega
nastanitev so uporabili tudi turistične nastanitvene objek- Hrvatske, na istarskom poluotoku nije bilo. Hrvatska Istra
te. Umiritvi razmer je sledilo dolgo okrevanje, obe državi prihvatila je mnoge izbjeglice koje su došle iz hrvatskih
pa sta načrtno uvajali tržna načela, denacionalizacijo in ratnih žarišta ili iz Bosne i Hercegovine. Za njihov smje-
lastninjenje do takrat družbenega premoženja, ki pa veli- štaj upotrijebljeni su i turistički smještajni objekti. Nakon
kokrat ni potekalo najbolj transparentno. Na drugi strani smirivanja situacije uslijedio je dug oporavak, a obje su
so oblikovalci turistične politike in menedžerji izkoriščali države planski uvodile tržišna načela te denacionalizaciju
pretekli konflikt na Balkanu za utemeljevanje razlogov za i privatizaciju dotada društvene imovine, što se često nije
doseganje rezultatov, ki so bili pod pričakovanji. provodilo najtransparentnije. S druge strane, oblikovatelji
turističke politike i menadžeri su iskorištavali protekli
Po razglasitvi samostojnosti je sledilo mukotrpno do- konflikt na Balkanu za utemeljivanje razloga za postiza-
ločanje meje med novima državama, kar je več kot dve nje rezultata koji su bili ispod očekivanja.
desetletji vznemirjalo lokalno, predvsem pa politično
javnost ter podžigalo posamezna ekstremna stališča v Nakon proglašenja neovisnosti uslijedilo je mukotrpno
obeh državah. Naj samo spomnimo, da državne meje v određivanje granice između novih država, što je više od
Istri ni bilo vse od padca Beneške republike leta 1797.51 dva desetljeća uznemiravalo lokalnu, a prije svega politič-
ku javnost te provociralo pojedina ekstremna stajališta u
34
