Page 30 - Šuligoj, Metod, ur., 2015. Retrospektiva turizma Istre. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 30
ek na nepremičnine, na podjetniške prihodke in po- poduzetničke prihode i slično), koji su vrijedili sve do
dobno), ki so veljali vse do leta 1920. Poleg tega pa so 1920. godine. Osim toga, plaće su se prepolovile36. Padom
tudi plače padle za polovico.36 S padcem ekonomskega ekonomskog standarda i uvođenjem vojne obveze, broj
standarda in z vojaškimi vpoklici se je število turistov turista značajno se smanjio, a obalne su destinacije sve
močno zmanjšalo, obmorske destinacije pa so bolj postale više, umjesto klasičnih turističkih destinacija, postajale
okrevališča utrujenih in ranjenih vojakov kot pa klasične mjesta za oporavak umornih i ranjenih vojnika.
turistične destinacije.
Po Veliki vojni Italija, kljub tradiciji organiziranega turiz- Nakon Prvoga svjetskog rata, unatoč tradiciji organizira-
ma, ni nadaljevala ekspanzivne avstrijske politike razvo- nog turizma, Italija nije nastavila ekspanzivnu austrijsku
ja, čeprav je bil v Trstu formalno ustanovljen pokrajinski politiku razvoja, iako je u Trstu bio formalno osnovan po-
turistični urad za Istro, o čemer pišemo v nadaljevanju krajinski turistički ured za Istru, o čemu pišemo u nastav-
monografije. Istra se je v turističnem smislu morala spo- ku monografije. Istra se u turističkom smislu mogla boriti
padati z novo močno konkurenco italijanskih turističnih s novom snažnom konkurencijom talijanskih turističkih
krajev, kar je bila neka nova ekonomska okoliščina za destinacija, što je predstavljalo novu ekonomsku okolnost
istrski turizem. Pomembne spremembe je bilo zaznati za istarski turizam. Važne su se promjene mogle primije-
predvsem v spremembi lastništva gospodarskih subjektov titi prije svega u promjeni vlasništva nad gospodarskim
(tudi tistih v turizmu), ki so bili pred vojno večinoma v subjektima (također onima u turizmu), koji su prije rata
lasti Nemcev in Avstrijcev. Novi lastniki so izrazito favo- većinom bili u vlasništvu Nijemaca i Austrijanaca. Novi
rizirali italijanske goste, načrtno pa so razvijali predvsem su vlasnici izrazito favorizirali talijanske goste te su plan-
turizem na severni jadranski obali (Gradež, Benetke);37 ski razvijali prije svega turizam na južnoj strani sjeverne
o aktivnostih za razvoj turizma v na novo priključenih jadranske obale (Grado, Venecija)37 a o aktivnostima u
ozemljih pišemo tudi v vsebinskih sklopih, ki sledijo. Ita- razvoju turizma na teritorijima koji su se nedavno priklju-
lijanizacija, ki je bila tako očitna v družbeno-kulturnem čili pišemo i u sadržajnim sklopovima u nastavku. Talija-
življenju, je bila značilna tudi na gospodarskem področju nizacija, koji je bila tako očita u društveno-kulturnom ži-
vključno s turizmom. Razvit priobalni pomorski promet votu, bila je karakteristična i na gospodarskom području,
je omogočil razvoj izletniškega turizma med Trstom in uključujući turizam. Razvijen priobalni pomorski promet
Istrskimi obalnimi mesti. To je spodbujalo razvoj kopa- omogućio je razvoj izletničkog turizma između Trsta i
liške dejavnosti tudi izven Portoroža in Opatije. So se pa istarskih obalnih mjesta. To je poticalo razvoj kupališne
v obdobju Kraljevine Italije poslovni subjekti, vključno s ponude i izvan Portoroža i Opatije. U razdoblju Kralje-
tistimi v turizmu, srečevali s precej težkimi poslovnimi vine Italije poslovni subjekti, uključujući one u turizmu,
razmerami, ki so bile povsem drugačne kot tiste iz časa susretali su se s prilično teškim poslovnim okolnostima
Avstro-Ogrske Monarhije. Zastarel in neučinkovit davčni koje su bile posve drugačije od onih iz vremena Austro-
sistem, visoka obdavčitev prebivalstva, visoka inflacija, Ugarske Monarhije. Zastario i neučinkovit porezni sustav,
uvajanje novih dajatev (davščin) so povzročali nepregle- visoko oporezivanje stanovništva, visoka inflacija, uvo-
dnost, nezaposlenost in podobno38 ter močno obreme- đenje novih davanja (nameta) izazvalo je nepreglednost,
njevali lokalne podjetnike in druge prebivalce. Dodatno nezaposlenost i slično38, što je jako opterećivalo lokalne
je razmere poslabšala še velika ekonomska depresija od poduzetnike i ostalo stanovništvo. Dodatno se situacija
leta 1929 dalje ter italijanske imperialistične aktivnosti v pogoršala velikom ekonomskom depresijom od 1929. go-
drugi polovici tridesetih let. dine nadalje te talijanskim imperijalističkim aktivnostima
u drugoj polovici tridesetih godina.
30
dobno), ki so veljali vse do leta 1920. Poleg tega pa so 1920. godine. Osim toga, plaće su se prepolovile36. Padom
tudi plače padle za polovico.36 S padcem ekonomskega ekonomskog standarda i uvođenjem vojne obveze, broj
standarda in z vojaškimi vpoklici se je število turistov turista značajno se smanjio, a obalne su destinacije sve
močno zmanjšalo, obmorske destinacije pa so bolj postale više, umjesto klasičnih turističkih destinacija, postajale
okrevališča utrujenih in ranjenih vojakov kot pa klasične mjesta za oporavak umornih i ranjenih vojnika.
turistične destinacije.
Po Veliki vojni Italija, kljub tradiciji organiziranega turiz- Nakon Prvoga svjetskog rata, unatoč tradiciji organizira-
ma, ni nadaljevala ekspanzivne avstrijske politike razvo- nog turizma, Italija nije nastavila ekspanzivnu austrijsku
ja, čeprav je bil v Trstu formalno ustanovljen pokrajinski politiku razvoja, iako je u Trstu bio formalno osnovan po-
turistični urad za Istro, o čemer pišemo v nadaljevanju krajinski turistički ured za Istru, o čemu pišemo u nastav-
monografije. Istra se je v turističnem smislu morala spo- ku monografije. Istra se u turističkom smislu mogla boriti
padati z novo močno konkurenco italijanskih turističnih s novom snažnom konkurencijom talijanskih turističkih
krajev, kar je bila neka nova ekonomska okoliščina za destinacija, što je predstavljalo novu ekonomsku okolnost
istrski turizem. Pomembne spremembe je bilo zaznati za istarski turizam. Važne su se promjene mogle primije-
predvsem v spremembi lastništva gospodarskih subjektov titi prije svega u promjeni vlasništva nad gospodarskim
(tudi tistih v turizmu), ki so bili pred vojno večinoma v subjektima (također onima u turizmu), koji su prije rata
lasti Nemcev in Avstrijcev. Novi lastniki so izrazito favo- većinom bili u vlasništvu Nijemaca i Austrijanaca. Novi
rizirali italijanske goste, načrtno pa so razvijali predvsem su vlasnici izrazito favorizirali talijanske goste te su plan-
turizem na severni jadranski obali (Gradež, Benetke);37 ski razvijali prije svega turizam na južnoj strani sjeverne
o aktivnostih za razvoj turizma v na novo priključenih jadranske obale (Grado, Venecija)37 a o aktivnostima u
ozemljih pišemo tudi v vsebinskih sklopih, ki sledijo. Ita- razvoju turizma na teritorijima koji su se nedavno priklju-
lijanizacija, ki je bila tako očitna v družbeno-kulturnem čili pišemo i u sadržajnim sklopovima u nastavku. Talija-
življenju, je bila značilna tudi na gospodarskem področju nizacija, koji je bila tako očita u društveno-kulturnom ži-
vključno s turizmom. Razvit priobalni pomorski promet votu, bila je karakteristična i na gospodarskom području,
je omogočil razvoj izletniškega turizma med Trstom in uključujući turizam. Razvijen priobalni pomorski promet
Istrskimi obalnimi mesti. To je spodbujalo razvoj kopa- omogućio je razvoj izletničkog turizma između Trsta i
liške dejavnosti tudi izven Portoroža in Opatije. So se pa istarskih obalnih mjesta. To je poticalo razvoj kupališne
v obdobju Kraljevine Italije poslovni subjekti, vključno s ponude i izvan Portoroža i Opatije. U razdoblju Kralje-
tistimi v turizmu, srečevali s precej težkimi poslovnimi vine Italije poslovni subjekti, uključujući one u turizmu,
razmerami, ki so bile povsem drugačne kot tiste iz časa susretali su se s prilično teškim poslovnim okolnostima
Avstro-Ogrske Monarhije. Zastarel in neučinkovit davčni koje su bile posve drugačije od onih iz vremena Austro-
sistem, visoka obdavčitev prebivalstva, visoka inflacija, Ugarske Monarhije. Zastario i neučinkovit porezni sustav,
uvajanje novih dajatev (davščin) so povzročali nepregle- visoko oporezivanje stanovništva, visoka inflacija, uvo-
dnost, nezaposlenost in podobno38 ter močno obreme- đenje novih davanja (nameta) izazvalo je nepreglednost,
njevali lokalne podjetnike in druge prebivalce. Dodatno nezaposlenost i slično38, što je jako opterećivalo lokalne
je razmere poslabšala še velika ekonomska depresija od poduzetnike i ostalo stanovništvo. Dodatno se situacija
leta 1929 dalje ter italijanske imperialistične aktivnosti v pogoršala velikom ekonomskom depresijom od 1929. go-
drugi polovici tridesetih let. dine nadalje te talijanskim imperijalističkim aktivnostima
u drugoj polovici tridesetih godina.
30
