Page 11 - Brezovec, Tomi, ur., 2015. HISTUR razstave, izložbe. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 11
ij (predvsem azijskih destinacij), ki so ponujali pestrejše vsebine. stagnacije ponude i konkurencije stranih krajeva i novih destinacija 8
Znižale so se tudi cene letalskih prevoznikov, kar je omogočilo širitev (prije svega azijskih destinacija) koje su nudile raznovrsnije sadržaje. 9
turističnih tokov v bolj oddaljene kraje. Snizile su se i cijene zračnog prijevoza, što je omogućilo širenje turi-
stičkih tokova u udaljenije krajeve.
Portorož danes
Portorož danas
Leta 1991 po razpadu Jugoslavije in osamosvojitvi Slovenije se je Por-
torož ponovno znašel v novi državi in se je moral znova uveljavljati Godine 1991., nakon raspada Jugoslavije i osamostaljenja Sloveni-
na turističnem trgu, kljub svoji več kot stoletni tradiciji turizma. Za- je, Portorož se ponovno našao u novoj državi te se morao ponovno
radi vojne se je obisk tujih gostov zmanjšal za dve tretjini. Delno ga afirmirati na turističkom tržištu, unatoč svojoj više od stoljeća staroj
je nadomestila rast domačih turistov, a je skupni obisk padel na nivo tradiciji u turizmu. Zbog rata se posjet stranih gostiju smanjio za dvi-
iz šestdesetih let. Šele dvajset let kasneje je število turistov preseg- je trećine. Djelomično ga je zamijenio rast domaćih turista, a ukupna
lo predvojni nivo. Upad turističnega povpraševanja, ki je sledil osa- posjećenost pala je na razinu iz 1960-ih godina. Tek dvadeset godina
mosvojitvi Slovenije, je bil hkrati priložnost za razmislek o nadaljnji kasnije broj turista premašio je prijeratnu razinu. Pad turističke po-
usmeritvi turističnega razvoja. Ponudba Portoroža je bila zastarela in tražnje, koji je uslijedio nakon osamostaljenja Slovenije, ujedno je
nekonkurenčna, zato je bilo treba oblikovati novo ponudbo. Pri tem je predstavljao priliku za razmišljanje o daljnjem smjeru turističkog ra-
turistično gospodarstvo stavilo na kakovost turistične ponudbe, upo- zvoja. Ponuda Portoroža bila je zastarjela i nekonkurentna, zato je bilo
števanje lokalnih danosti in na princip trajnostnega razvoja. Obnova potrebno oblikovati novu ponudu. Pritom je turističko gospodarstvo
hotelov in turistične strukture, ki je sledila privatizaciji turističnih pod- sve polagalo u kvalitetu turističke ponude, uzimajući u obzir lokalne
jetij, je dvignila kakovost hotelskih storitev. Gastronomska ponudba uvjete i načela održivog razvoja. Obnova hotela i turističke strukture,
je začela vključevati več lokalnih jedi in temeljiti na zdravi prehrani. Z koja je uslijedila nakon privatizacije turističkih tvrtki, podigla je kvali-
odprtjem termalne ponudbe v Sečoveljskih solinah se je tudi ponudba tetu hotelskih usluga. Gastronomska ponuda počela je uključivati više
zdraviliških storitev vrnila k svojim koreninam. lokalnih jela i temeljiti se na zdravoj prehrani. Otvaranjem termalne
Turistična ponudba Portoroža, ki se je začel razvijati kot zdravilišče, ponude u Sečoveljskim solanama ponuda lječilišnih usluga vratila se
nato je postal kopališče in se je v času masovnega turizma razvil v za- svojim korijenima.
bavišče, danes stremi k ponudbi zdravja in dobrega počutja v sprošču- Turistička ponuda Portoroža, koji se počeo razvijati kao lječilište, za-
jočem okolju. Piranske soline in staro mestno jedro Pirana, ki sta bila tim je postao kupalište te se u vrijeme masovnog turizma razvio u
večino časa turističnega razvoja Portoroža nekako pozabljena, dajeta zabavište, danas teži zdravstvenoj i wellness ponudi u opuštajućem
dobro izhodišče za razvoj turistične ponudbe z bogatim naborom na- okruženju. Piranske solane i stara gradska jezgra Pirana, koji su većinu
ravnih in kulturnih vsebin. Prihodnost bo pokazala, ali bo znal Portorož vremena turističkog razvoja Portoroža u neku ruku bili i zaboravljeni,
to izkoristiti. nude dobro ishodište za razvoj turističke ponude s bogatom ponudom
prirodnih i kulturnih sadržaja. Budućnost će pokazati hoće li Portorož
Literatura: to znati iskoristiti.
Baxa, C. (ur.). (1913). Portorose bei Trieste, saison 1913. Portorose: Kur-Kommission.
Brezovec, T. (2009). Razvoj turizma na slovenski obali, Studia Iustinopolitana, 2(1):557-67.
Blažević, I. (1987). Povijest turizma Istre i Kvarnera. Opatija: Otokar Kerševani.
Contento, U. (1892). Pirano. I bagni d’acqua madre e quelli di spiaggia. Trieste: Tipografia Tomasich.
d’Agostino, C. (1996). Dal molo Audace al Valentino. Gorizia: Vittorelli Edizioni.
Franzoni, L. (1961). Giovanni Righetti ingegnere – architetto (1827-1901), Parte XV: La Villa San Lorenzo di Portorose, La porta orientale, 31(5-6): 213-22.
Gallo, N. (1856). Progetto e statuti dello stabilimento balneare e di villeggiatura in S. Lorenzo di Portorose presso Pirano. Trieste: Lloyd.
Gojak, R. (1960). Tri turistična obdobja slovenske morske obale, Turistični vestnik 8(6-7): 230-4.
Omladič, L. (1972). Turistični razvoj slovenske obale, Jadranski koledar 1972, p 70. Trst: Založništvo tržaškega tiska.
PAK (Pokrajinski arhiv Koper). Popis počitniških domov, SI PAK fond 360, t.e. 65, mapa 190.
Progetto per l’ampliamento dei bagni di acqua madre e di spiaggia presso Pirano (1890). Trieste: Giovanni Balestra.
Rogoznica, D. (2005). Obnova in razvoj turizma na območju cone B Svobodnega tržaškega ozemlja (s posebnim ozirom na okraju Koper), Acta histri-
ae,13:395-422.
Zakon od dne 25. julija 1897 l. s katerim se ustanavljajo načelne določbe za urejanje zdravstvenosti in uvedenje zdravstvenega reda za zdravstveni okraj Porto
Rose pri Peranu, Zakonik in ukaznik za avstrijsko in ilirsko Primorje, 15(21): 85-6.
Znižale so se tudi cene letalskih prevoznikov, kar je omogočilo širitev (prije svega azijskih destinacija) koje su nudile raznovrsnije sadržaje. 9
turističnih tokov v bolj oddaljene kraje. Snizile su se i cijene zračnog prijevoza, što je omogućilo širenje turi-
stičkih tokova u udaljenije krajeve.
Portorož danes
Portorož danas
Leta 1991 po razpadu Jugoslavije in osamosvojitvi Slovenije se je Por-
torož ponovno znašel v novi državi in se je moral znova uveljavljati Godine 1991., nakon raspada Jugoslavije i osamostaljenja Sloveni-
na turističnem trgu, kljub svoji več kot stoletni tradiciji turizma. Za- je, Portorož se ponovno našao u novoj državi te se morao ponovno
radi vojne se je obisk tujih gostov zmanjšal za dve tretjini. Delno ga afirmirati na turističkom tržištu, unatoč svojoj više od stoljeća staroj
je nadomestila rast domačih turistov, a je skupni obisk padel na nivo tradiciji u turizmu. Zbog rata se posjet stranih gostiju smanjio za dvi-
iz šestdesetih let. Šele dvajset let kasneje je število turistov preseg- je trećine. Djelomično ga je zamijenio rast domaćih turista, a ukupna
lo predvojni nivo. Upad turističnega povpraševanja, ki je sledil osa- posjećenost pala je na razinu iz 1960-ih godina. Tek dvadeset godina
mosvojitvi Slovenije, je bil hkrati priložnost za razmislek o nadaljnji kasnije broj turista premašio je prijeratnu razinu. Pad turističke po-
usmeritvi turističnega razvoja. Ponudba Portoroža je bila zastarela in tražnje, koji je uslijedio nakon osamostaljenja Slovenije, ujedno je
nekonkurenčna, zato je bilo treba oblikovati novo ponudbo. Pri tem je predstavljao priliku za razmišljanje o daljnjem smjeru turističkog ra-
turistično gospodarstvo stavilo na kakovost turistične ponudbe, upo- zvoja. Ponuda Portoroža bila je zastarjela i nekonkurentna, zato je bilo
števanje lokalnih danosti in na princip trajnostnega razvoja. Obnova potrebno oblikovati novu ponudu. Pritom je turističko gospodarstvo
hotelov in turistične strukture, ki je sledila privatizaciji turističnih pod- sve polagalo u kvalitetu turističke ponude, uzimajući u obzir lokalne
jetij, je dvignila kakovost hotelskih storitev. Gastronomska ponudba uvjete i načela održivog razvoja. Obnova hotela i turističke strukture,
je začela vključevati več lokalnih jedi in temeljiti na zdravi prehrani. Z koja je uslijedila nakon privatizacije turističkih tvrtki, podigla je kvali-
odprtjem termalne ponudbe v Sečoveljskih solinah se je tudi ponudba tetu hotelskih usluga. Gastronomska ponuda počela je uključivati više
zdraviliških storitev vrnila k svojim koreninam. lokalnih jela i temeljiti se na zdravoj prehrani. Otvaranjem termalne
Turistična ponudba Portoroža, ki se je začel razvijati kot zdravilišče, ponude u Sečoveljskim solanama ponuda lječilišnih usluga vratila se
nato je postal kopališče in se je v času masovnega turizma razvil v za- svojim korijenima.
bavišče, danes stremi k ponudbi zdravja in dobrega počutja v sprošču- Turistička ponuda Portoroža, koji se počeo razvijati kao lječilište, za-
jočem okolju. Piranske soline in staro mestno jedro Pirana, ki sta bila tim je postao kupalište te se u vrijeme masovnog turizma razvio u
večino časa turističnega razvoja Portoroža nekako pozabljena, dajeta zabavište, danas teži zdravstvenoj i wellness ponudi u opuštajućem
dobro izhodišče za razvoj turistične ponudbe z bogatim naborom na- okruženju. Piranske solane i stara gradska jezgra Pirana, koji su većinu
ravnih in kulturnih vsebin. Prihodnost bo pokazala, ali bo znal Portorož vremena turističkog razvoja Portoroža u neku ruku bili i zaboravljeni,
to izkoristiti. nude dobro ishodište za razvoj turističke ponude s bogatom ponudom
prirodnih i kulturnih sadržaja. Budućnost će pokazati hoće li Portorož
Literatura: to znati iskoristiti.
Baxa, C. (ur.). (1913). Portorose bei Trieste, saison 1913. Portorose: Kur-Kommission.
Brezovec, T. (2009). Razvoj turizma na slovenski obali, Studia Iustinopolitana, 2(1):557-67.
Blažević, I. (1987). Povijest turizma Istre i Kvarnera. Opatija: Otokar Kerševani.
Contento, U. (1892). Pirano. I bagni d’acqua madre e quelli di spiaggia. Trieste: Tipografia Tomasich.
d’Agostino, C. (1996). Dal molo Audace al Valentino. Gorizia: Vittorelli Edizioni.
Franzoni, L. (1961). Giovanni Righetti ingegnere – architetto (1827-1901), Parte XV: La Villa San Lorenzo di Portorose, La porta orientale, 31(5-6): 213-22.
Gallo, N. (1856). Progetto e statuti dello stabilimento balneare e di villeggiatura in S. Lorenzo di Portorose presso Pirano. Trieste: Lloyd.
Gojak, R. (1960). Tri turistična obdobja slovenske morske obale, Turistični vestnik 8(6-7): 230-4.
Omladič, L. (1972). Turistični razvoj slovenske obale, Jadranski koledar 1972, p 70. Trst: Založništvo tržaškega tiska.
PAK (Pokrajinski arhiv Koper). Popis počitniških domov, SI PAK fond 360, t.e. 65, mapa 190.
Progetto per l’ampliamento dei bagni di acqua madre e di spiaggia presso Pirano (1890). Trieste: Giovanni Balestra.
Rogoznica, D. (2005). Obnova in razvoj turizma na območju cone B Svobodnega tržaškega ozemlja (s posebnim ozirom na okraju Koper), Acta histri-
ae,13:395-422.
Zakon od dne 25. julija 1897 l. s katerim se ustanavljajo načelne določbe za urejanje zdravstvenosti in uvedenje zdravstvenega reda za zdravstveni okraj Porto
Rose pri Peranu, Zakonik in ukaznik za avstrijsko in ilirsko Primorje, 15(21): 85-6.
