Page 9 - Brezovec, Tomi, ur., 2015. HISTUR razstave, izložbe. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 9
a severne Istre je bilo na tem področju vzpostavljeno Svobodno grada Trsta i dijela sjeverne Istre, na tom je području bio uspostavljen 6
tržaško ozemlje (STO), ki je bilo razdeljeno na dve coni. Portorož je bil Slobodan tršćanski teritorij (STO), koji je bio podijeljen na dvije zone. 7
v coni B, ki je bila pod vojaško upravo jugoslovanske vojske. Ta je svoj Portorož se nalazio u zoni B, koja je bila pod vojničkom upravom jugo-
štab postavila v portoroški hotel Palace, za svoje potrebe pa je zasedla slavenske vojske. Ona je svoj štab postavila u portoroški Hotel Palace,
tudi vse druge hotelske zmogljivosti v kraju. Pravega razvoja turizma a za svoje potrebe zauzela je i sve druge hotelske kapacitete u kraju.
zato ni bilo vse do leta 1954, ko se je dokončno razrešilo mejno vpra- Pravog razvoja turizma zato nije bilo sve do 1954. godine, kada se ko-
šanje in je vojska zapustila to področje. Portorož se je znašel v skoraj načno razriješilo granično pitanje te je vojska napustila to područje.
desetletnem zaostanku turističnega razvoja za ostalimi kraji tedanje Portorož se našao u gotovo desetogodišnjem zaostatku turističkog ra-
države in z uničeno hotelsko infrastrukturo. Zaradi pomanjkanja tujih zvoja za ostalim krajevima tadašnje države i s uništenom hotelskom in-
gostov, ki jih ni bilo veliko, saj je bila večina hotelskih objektov nepri- frastrukturom. Zbog nedostataka stranih gostiju, kojih nije bilo puno,
mernih za sprejem gostov, se je najprej pospešeno razvijal sindikalni budući da je većina hotelskih objekata bila neodgovarajuća za prihvat
turizem. Kmalu se je začela tudi obnova hotelov in drugih objektov. Po gostiju, i dalje se ubrzano razvijao sindikalni turizam. Ubrzo je počela i
obnovi so v Portorož začeli prihajati v večjem številu tudi tuji turisti. obnova hotela i drugih objekata. Nakon obnove u Portorož su počeli u
Leta 1958 je bil v Portorožu organiziran šahovski turnir, na katerem so većem broju dolaziti i strani turisti. Godine 1958. u Portorožu je bio or-
igrali številni svetovni velemojstri in kasnejši svetovni prvaki, vključno ganiziran šahovski turnir na kojem su igrali brojni svjetski velemajstori
s takrat komaj petnajstletnim Bobbyjem Fisherjem. Tako kot ta turnir i kasniji svjetski prvaci, uključujući tada jedva petnaestogodišnjeg Bo-
je k ponovni uveljavitvi Portoroža na turističnem trgu pripomogla tudi bbya Fishera. Kao i taj turnir, ponovnom afirmiranju Portoroža na tu-
filmska industrija. V petdesetih in šestdesetih letih so bili v Portorožu, rističkom tržištu pripomogla je i filmska industrija. U 1950-ima i 1960-
Piranu in okolici posneti številni domači, tuji in koprodukcijski filmi. ima u Portorožu, Piranu i okolici bili su snimljeni brojni domaći, strani
Kraj je takrat gostil mnoge znane filmske igralke in igralce pa tudi pev- i koprodukcijski filmovi. Kraj je tada ugostio mnoge poznate filmske
ce in druge umetnike. Med njimi so bili Marcello Mastroianni, Alberto glumice i glumce, kao i pjevače i druge umjetnike. Među njima su bili
Sordi, Yul Brinner, Sam Peckinpah, James Mason, Orson Welles, Jill Ire- Marcello Mastroianni, Alberto Sordi, Yul Brinner, Sam Peckinpah, Ja-
land, Silvana Magnano, Simone Signoret, Yves Montand, Silvia Cosci- mes Mason, Orson Welles, Jill Ireland, Silvana Magnano, Simone Si-
na, Adriano Celentano, Rita Pavone in Mikis Teodorakis. gnoret, Yves Montand, Silvia Coscina, Adriano Celentano, Rita Pavone
Pomembna pridobitev kraja je bila tudi igralnica, ki je bila odprta leta i Mikis Teodorakis.
1965 v prostorih hotela Palace. Približno v tem času se je začela tudi Od velike važnosti za kraj bila je i igraonica koja je otvorena 1965. godi-
popolna preobrazba Portoroža v moderno turistično središče. Porto- ne u prostorima Hotela Palace. Približno u to vrijeme započela je i po-
rož se je v šestdesetih in sedemdesetih letih spremenil v moderen tpuna preobrazba Portoroža u suvremeni turistički centar. Portorož se
turistični center. Urbanistično zasnovo novega Portoroža je pripravil u 1960-ima i 1970-ima promijenio u suvremeni turistički centar. Urba-
arhitekt Edo Mihevc, ki se je pri tem zgledoval po modernih sredo- nistički izgled novog Portoroža pripremio je arhitekt Edo Mihevc, koji
zemskih turističnih krajih. Vzdolž velike peščene plaže je bila zgrajena je pritom bio inspiriran suvremenim sredozemnim turističkim krajevi-
široka štiripasovna cesta, ob njej pa je zrasla vrsta velikih hotelov, re- ma. Uzduž velike pješčane plaže bila je izgrađena široka četverotračna
stavracij in trgovin. Portorož je dobil marino, kongresni center, leta- cesta, a uz nju su niknuli brojni veliki hoteli, restorani i trgovine. Porto-
lišče, mnoge restavracije, diskoteke in bazene. Hotelske zmogljivosti rož je dobio marinu, kongresni centar, zračnu luku, mnoge restorane,
kraja so se početverile, skupaj z zasebnimi namestitvami je Portorož diskoteke i bazene. Hotelski kapaciteti mjesta su se učetverostručili pa
lahko sprejel približno 20.000 gostov. je zajedno s privatnim smještajima Portorož mogao primiti približno
Turistični delavci so pritegovali obiskovalce s ponudbo svetovne kuli- 20 000 gostiju.
narike, z diskotekami, s športnimi in zabavnimi prireditvami in drugimi Turistički djelatnici privlačili su posjetitelje ponudom svjetskog kuli-
dogodki, ki pa niso imeli veliko skupnega z identiteto kraja. Vse to naj narstva, diskotekama, sportskim, zabavnim i drugim događanjima koji
bi dalo slovenski obali pridih živahnosti in mondenosti. Število turistov nisu imali puno zajedničkog s identitetom kraja. Sve to je slovenskoj
je najprej naglo naraščalo in je sredi osemdesetih let doseglo svoj vr- obali trebalo dati dašak živahnosti i mondenosti. Broj turista u počet-
hunec. Med gosti so bili poleg domačih gostov najštevilčnejši Italijani, ku je naglo rastao te je sredinom 80-ih godina dosegnuo svoj vrhunac.
Nemci in Avstrijci. Veliko je bilo tudi Angležev, Skandinavcev ter Ni- Od gostiju, osim domaćih, najbrojniji su bili Talijani, Nijemci i Austri-
zozemcev in Belgijcev. Po rekordnem letu 1986, ko je bilo doseženih janci. Puno je bilo i Engleza, Skandinavaca te Nizozemaca i Belgijanaca.
skoraj 2,5 milijona nočitev na obalnem področju, je začel obisk padati Nakon rekordne 1986. godine, kada je postignuto gotovo 2,5 milijuna
zaradi stagnacije ponudbe in konkurence tujih krajev in novih desti- noćenja na obalnom području, broj gostiju počeo se smanjivati zbog
tržaško ozemlje (STO), ki je bilo razdeljeno na dve coni. Portorož je bil Slobodan tršćanski teritorij (STO), koji je bio podijeljen na dvije zone. 7
v coni B, ki je bila pod vojaško upravo jugoslovanske vojske. Ta je svoj Portorož se nalazio u zoni B, koja je bila pod vojničkom upravom jugo-
štab postavila v portoroški hotel Palace, za svoje potrebe pa je zasedla slavenske vojske. Ona je svoj štab postavila u portoroški Hotel Palace,
tudi vse druge hotelske zmogljivosti v kraju. Pravega razvoja turizma a za svoje potrebe zauzela je i sve druge hotelske kapacitete u kraju.
zato ni bilo vse do leta 1954, ko se je dokončno razrešilo mejno vpra- Pravog razvoja turizma zato nije bilo sve do 1954. godine, kada se ko-
šanje in je vojska zapustila to področje. Portorož se je znašel v skoraj načno razriješilo granično pitanje te je vojska napustila to područje.
desetletnem zaostanku turističnega razvoja za ostalimi kraji tedanje Portorož se našao u gotovo desetogodišnjem zaostatku turističkog ra-
države in z uničeno hotelsko infrastrukturo. Zaradi pomanjkanja tujih zvoja za ostalim krajevima tadašnje države i s uništenom hotelskom in-
gostov, ki jih ni bilo veliko, saj je bila večina hotelskih objektov nepri- frastrukturom. Zbog nedostataka stranih gostiju, kojih nije bilo puno,
mernih za sprejem gostov, se je najprej pospešeno razvijal sindikalni budući da je većina hotelskih objekata bila neodgovarajuća za prihvat
turizem. Kmalu se je začela tudi obnova hotelov in drugih objektov. Po gostiju, i dalje se ubrzano razvijao sindikalni turizam. Ubrzo je počela i
obnovi so v Portorož začeli prihajati v večjem številu tudi tuji turisti. obnova hotela i drugih objekata. Nakon obnove u Portorož su počeli u
Leta 1958 je bil v Portorožu organiziran šahovski turnir, na katerem so većem broju dolaziti i strani turisti. Godine 1958. u Portorožu je bio or-
igrali številni svetovni velemojstri in kasnejši svetovni prvaki, vključno ganiziran šahovski turnir na kojem su igrali brojni svjetski velemajstori
s takrat komaj petnajstletnim Bobbyjem Fisherjem. Tako kot ta turnir i kasniji svjetski prvaci, uključujući tada jedva petnaestogodišnjeg Bo-
je k ponovni uveljavitvi Portoroža na turističnem trgu pripomogla tudi bbya Fishera. Kao i taj turnir, ponovnom afirmiranju Portoroža na tu-
filmska industrija. V petdesetih in šestdesetih letih so bili v Portorožu, rističkom tržištu pripomogla je i filmska industrija. U 1950-ima i 1960-
Piranu in okolici posneti številni domači, tuji in koprodukcijski filmi. ima u Portorožu, Piranu i okolici bili su snimljeni brojni domaći, strani
Kraj je takrat gostil mnoge znane filmske igralke in igralce pa tudi pev- i koprodukcijski filmovi. Kraj je tada ugostio mnoge poznate filmske
ce in druge umetnike. Med njimi so bili Marcello Mastroianni, Alberto glumice i glumce, kao i pjevače i druge umjetnike. Među njima su bili
Sordi, Yul Brinner, Sam Peckinpah, James Mason, Orson Welles, Jill Ire- Marcello Mastroianni, Alberto Sordi, Yul Brinner, Sam Peckinpah, Ja-
land, Silvana Magnano, Simone Signoret, Yves Montand, Silvia Cosci- mes Mason, Orson Welles, Jill Ireland, Silvana Magnano, Simone Si-
na, Adriano Celentano, Rita Pavone in Mikis Teodorakis. gnoret, Yves Montand, Silvia Coscina, Adriano Celentano, Rita Pavone
Pomembna pridobitev kraja je bila tudi igralnica, ki je bila odprta leta i Mikis Teodorakis.
1965 v prostorih hotela Palace. Približno v tem času se je začela tudi Od velike važnosti za kraj bila je i igraonica koja je otvorena 1965. godi-
popolna preobrazba Portoroža v moderno turistično središče. Porto- ne u prostorima Hotela Palace. Približno u to vrijeme započela je i po-
rož se je v šestdesetih in sedemdesetih letih spremenil v moderen tpuna preobrazba Portoroža u suvremeni turistički centar. Portorož se
turistični center. Urbanistično zasnovo novega Portoroža je pripravil u 1960-ima i 1970-ima promijenio u suvremeni turistički centar. Urba-
arhitekt Edo Mihevc, ki se je pri tem zgledoval po modernih sredo- nistički izgled novog Portoroža pripremio je arhitekt Edo Mihevc, koji
zemskih turističnih krajih. Vzdolž velike peščene plaže je bila zgrajena je pritom bio inspiriran suvremenim sredozemnim turističkim krajevi-
široka štiripasovna cesta, ob njej pa je zrasla vrsta velikih hotelov, re- ma. Uzduž velike pješčane plaže bila je izgrađena široka četverotračna
stavracij in trgovin. Portorož je dobil marino, kongresni center, leta- cesta, a uz nju su niknuli brojni veliki hoteli, restorani i trgovine. Porto-
lišče, mnoge restavracije, diskoteke in bazene. Hotelske zmogljivosti rož je dobio marinu, kongresni centar, zračnu luku, mnoge restorane,
kraja so se početverile, skupaj z zasebnimi namestitvami je Portorož diskoteke i bazene. Hotelski kapaciteti mjesta su se učetverostručili pa
lahko sprejel približno 20.000 gostov. je zajedno s privatnim smještajima Portorož mogao primiti približno
Turistični delavci so pritegovali obiskovalce s ponudbo svetovne kuli- 20 000 gostiju.
narike, z diskotekami, s športnimi in zabavnimi prireditvami in drugimi Turistički djelatnici privlačili su posjetitelje ponudom svjetskog kuli-
dogodki, ki pa niso imeli veliko skupnega z identiteto kraja. Vse to naj narstva, diskotekama, sportskim, zabavnim i drugim događanjima koji
bi dalo slovenski obali pridih živahnosti in mondenosti. Število turistov nisu imali puno zajedničkog s identitetom kraja. Sve to je slovenskoj
je najprej naglo naraščalo in je sredi osemdesetih let doseglo svoj vr- obali trebalo dati dašak živahnosti i mondenosti. Broj turista u počet-
hunec. Med gosti so bili poleg domačih gostov najštevilčnejši Italijani, ku je naglo rastao te je sredinom 80-ih godina dosegnuo svoj vrhunac.
Nemci in Avstrijci. Veliko je bilo tudi Angležev, Skandinavcev ter Ni- Od gostiju, osim domaćih, najbrojniji su bili Talijani, Nijemci i Austri-
zozemcev in Belgijcev. Po rekordnem letu 1986, ko je bilo doseženih janci. Puno je bilo i Engleza, Skandinavaca te Nizozemaca i Belgijanaca.
skoraj 2,5 milijona nočitev na obalnem področju, je začel obisk padati Nakon rekordne 1986. godine, kada je postignuto gotovo 2,5 milijuna
zaradi stagnacije ponudbe in konkurence tujih krajev in novih desti- noćenja na obalnom području, broj gostiju počeo se smanjivati zbog
