Page 48 - Kordeš, Urban, Maja Smrdu, 2015. Osnove kvalitativnega raziskovanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem. Famnit Texbooks, 1.
P. 48
osnove kvalitativnega raziskovanja
zastavlja vprašanje, ali so definicije pojmov pri zaporednih zapisih
enake,
o knjige (romani, igre, pesmi, zgodbe, dnevniki, avtobigrafije, bi-
ografije) in manuskripti.
• artefakti: stavbe, spomeniki, monumenti, izdelki, pohištvo, orod-
ja, igrače; slike na vazah, obleke; ljudske pripovedi
• arhivi, tudi arhivski podatki preteklih raziskav (anket – vključujejo
sociodemografske podatke, stališča, mnenja o določenih socialnih
in političnih temah).
• vidni zapisi: slike, fotografije, risbe, risanke ...
Uporabnost:
- pri generiranju teorij (npr. kaj povzroča holokavst, diskriminacijo,
katera vedenja je izzval nek naravni pojav),
- za testiranje hipotez: dostop do podatkov, ki jih zaradi praktičnih,
etičnih razlogov težko preučujemo (agresije, konflikti, redki do-
godki),
- poceni.
- za spremljanje dolgih časovnih serij – spremljanje spremembe
(npr. s pregledom poročil o več raziskavah – metaanalizo),
- za identifikacijo kontrolne skupine – ljudje, ki niso izkusili tarčnega
dogodka, so pa podobni tistim, ki so ga; v takem primeru morda
lahko poiščemo vzroke določenim odkritjem,
- prednost je tudi, da so bili podatki zbrani z nekim drugim namen-
om, zato niso okuženi z raziskovalnimi hipotezami; dobro pred-
stavljajo fenomene, kot se pojavljajo v naravnem okolju.
Problem:
- Vprašljiva je objektivnost gradiva – ali to res odraža stvari tako,
kot so se zgodile, take, kot so bile?
- Sovplivajoče spremenljivke: zapisi so odvisni ne le od variiranja
dogodkov, pač pa tudi od politike, postopkov policije, javnega za-
vedanja nekega problema/sprememb.
- Ni možna dobra vzročna razlaga – zaradi vpliva tretjih spremenl-
jivk.
- Preživetje/selekcija materiala: material določene vrste se izgublja,
propada.
48
zastavlja vprašanje, ali so definicije pojmov pri zaporednih zapisih
enake,
o knjige (romani, igre, pesmi, zgodbe, dnevniki, avtobigrafije, bi-
ografije) in manuskripti.
• artefakti: stavbe, spomeniki, monumenti, izdelki, pohištvo, orod-
ja, igrače; slike na vazah, obleke; ljudske pripovedi
• arhivi, tudi arhivski podatki preteklih raziskav (anket – vključujejo
sociodemografske podatke, stališča, mnenja o določenih socialnih
in političnih temah).
• vidni zapisi: slike, fotografije, risbe, risanke ...
Uporabnost:
- pri generiranju teorij (npr. kaj povzroča holokavst, diskriminacijo,
katera vedenja je izzval nek naravni pojav),
- za testiranje hipotez: dostop do podatkov, ki jih zaradi praktičnih,
etičnih razlogov težko preučujemo (agresije, konflikti, redki do-
godki),
- poceni.
- za spremljanje dolgih časovnih serij – spremljanje spremembe
(npr. s pregledom poročil o več raziskavah – metaanalizo),
- za identifikacijo kontrolne skupine – ljudje, ki niso izkusili tarčnega
dogodka, so pa podobni tistim, ki so ga; v takem primeru morda
lahko poiščemo vzroke določenim odkritjem,
- prednost je tudi, da so bili podatki zbrani z nekim drugim namen-
om, zato niso okuženi z raziskovalnimi hipotezami; dobro pred-
stavljajo fenomene, kot se pojavljajo v naravnem okolju.
Problem:
- Vprašljiva je objektivnost gradiva – ali to res odraža stvari tako,
kot so se zgodile, take, kot so bile?
- Sovplivajoče spremenljivke: zapisi so odvisni ne le od variiranja
dogodkov, pač pa tudi od politike, postopkov policije, javnega za-
vedanja nekega problema/sprememb.
- Ni možna dobra vzročna razlaga – zaradi vpliva tretjih spremenl-
jivk.
- Preživetje/selekcija materiala: material določene vrste se izgublja,
propada.
48
