Page 45 - Kordeš, Urban, Maja Smrdu, 2015. Osnove kvalitativnega raziskovanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem. Famnit Texbooks, 1.
P. 45
vrste in načini pridobivanja kvalitativnih podatkov
tipične primere, mejne primere in primere, ki ne sodijo v kategorijo. Kate-
gorije preverimo v pilotski študiji (Podlesek, 2014).
Primer: »otrok sedi« = »otrok sedi, pri tem se ne igra, se ne pogovarja, ne
izvaja nobene aktivnosti, pasivno drži tolažilni object (npr. medvedka)«
Opazovanje lahko specifično usmerjamo npr. glede na:
· vzorčenje dogodkov oz. pojavljanje določenega vedenja – čakamo
na en sam pomemben dogodek, ga intenzivno opišemo (npr. nek
ritual);
· čas – pozornost na vedenje v točkah v času, časovnih intervalih
(ali se vedenje odvija v celem intervalu ali v delu intervala), pojav-
ljanja vseh vedenj znotraj enega časovnega intervala;
· simulacijo – snemanje sproženega vedenja v simuliranih situacijah.
Opazovanje je odvisno tudi od vloge, ki jo ima raziskovalec v odnosu do
opazovanih (udeleženo, delno udeleženo ali neudeleženo). Prednosti ude-
leženega opazovanja sta, da imamo s tem večji dostop do osebnih dogod-
kov, stališč, mnenj in da je vpliv opazovalca manjši. Pomanjkljivost pa je kon-
flikt vlog, ki se pri tem zgodi.
Pri kvalitativnem raziskovanju bomo raje kot druge vrste opazovanje upo-
rabljali odkrito opazovanje z delno ali popolno udeležbo (Mesec, 1989).
Pomanjkljivosti opazovanja (Podlesek, 2014):
- Vpliv zavedanja: Opazovane osebe se običajno opazovanja zave-
dajo (če je to odkrito), s tem lahko opazovalec vpliva na zbrane
podatke (če vanje vključujejo svojo interpretacijo, če opazovanec
pozna hipoteze raziskave).
- Zanesljivost: znotraj opazovalca je lahko ogrožena zaradi nihanja
pozornosti, utrujenosti, vaje. Različni opazovalci naj bi opazili po-
dobne stvari (stopnja ujemanja), opažanja naj bi bila ponovljiva v
času (test-retest), uporaba kakršne koli snemalne naprave naj bi
omogočala višjo zanesljivost.
- Veljavnost: Ta govori o tem, kako merjene spremenljivke odraža-
jo konstrukte. Veljavnost ogroža zavedanje opazovancev, da so
opazovani (določeni problemi zato zahtevajo skrito opazovanje).
- Etični problemi: v skritih opazovanjih opazovanci ne dajo privol-
jenja v sodelovanje v raziskavi in tudi ne morejo odstopiti od
sodelovanja. Pretehtati moramo, kolikšna je verjetnost identifik-
45
tipične primere, mejne primere in primere, ki ne sodijo v kategorijo. Kate-
gorije preverimo v pilotski študiji (Podlesek, 2014).
Primer: »otrok sedi« = »otrok sedi, pri tem se ne igra, se ne pogovarja, ne
izvaja nobene aktivnosti, pasivno drži tolažilni object (npr. medvedka)«
Opazovanje lahko specifično usmerjamo npr. glede na:
· vzorčenje dogodkov oz. pojavljanje določenega vedenja – čakamo
na en sam pomemben dogodek, ga intenzivno opišemo (npr. nek
ritual);
· čas – pozornost na vedenje v točkah v času, časovnih intervalih
(ali se vedenje odvija v celem intervalu ali v delu intervala), pojav-
ljanja vseh vedenj znotraj enega časovnega intervala;
· simulacijo – snemanje sproženega vedenja v simuliranih situacijah.
Opazovanje je odvisno tudi od vloge, ki jo ima raziskovalec v odnosu do
opazovanih (udeleženo, delno udeleženo ali neudeleženo). Prednosti ude-
leženega opazovanja sta, da imamo s tem večji dostop do osebnih dogod-
kov, stališč, mnenj in da je vpliv opazovalca manjši. Pomanjkljivost pa je kon-
flikt vlog, ki se pri tem zgodi.
Pri kvalitativnem raziskovanju bomo raje kot druge vrste opazovanje upo-
rabljali odkrito opazovanje z delno ali popolno udeležbo (Mesec, 1989).
Pomanjkljivosti opazovanja (Podlesek, 2014):
- Vpliv zavedanja: Opazovane osebe se običajno opazovanja zave-
dajo (če je to odkrito), s tem lahko opazovalec vpliva na zbrane
podatke (če vanje vključujejo svojo interpretacijo, če opazovanec
pozna hipoteze raziskave).
- Zanesljivost: znotraj opazovalca je lahko ogrožena zaradi nihanja
pozornosti, utrujenosti, vaje. Različni opazovalci naj bi opazili po-
dobne stvari (stopnja ujemanja), opažanja naj bi bila ponovljiva v
času (test-retest), uporaba kakršne koli snemalne naprave naj bi
omogočala višjo zanesljivost.
- Veljavnost: Ta govori o tem, kako merjene spremenljivke odraža-
jo konstrukte. Veljavnost ogroža zavedanje opazovancev, da so
opazovani (določeni problemi zato zahtevajo skrito opazovanje).
- Etični problemi: v skritih opazovanjih opazovanci ne dajo privol-
jenja v sodelovanje v raziskavi in tudi ne morejo odstopiti od
sodelovanja. Pretehtati moramo, kolikšna je verjetnost identifik-
45
