Page 55 - Kordeš, Urban, Maja Smrdu, 2015. Osnove kvalitativnega raziskovanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem. Famnit Texbooks, 1.
P. 55
analiza kvalitativnih podatkov – analiza besedila in tvorba poskusne teorije
poštev, ko so kategorije nižjih ravni integrirane. Kakorkoli že, po tem pogle-
du so podatki sami najboljši izvor relevantnih teoretičnih kod (Willig, 2013).
Vodenje kodirne dokumentacije
Pri postopku kodiranja je pomembno voditi kodirno dokumentacijo (Gla-
serjev moto: »Stop and memo!«). Pri tem si pomagamo z različnimi tehni-
kami:
- Zapis idej (memo): to je zapis teoretiziranja, idej o kodah in nji-
hovih odnosih, ki jih raziskovalec dobi med kodiranjem. »Memo-
ji« različne dele podatkov, ki se zdijo podobni, skupni, povežejo v
smiselno celoto, v splošnejši koncept. Tovrstne ideje zapisujemo
zase, da dobimo celostno sliko in da nam ideje ne uidejo.
- Zapis srečanja, v katerem pregledamo dosedanje ugotovitve:
srečanje s kolegom, osebami, ki so dale podatke, da bi povzeli tre-
nutni status raziskave. Srečanje vodi raziskovalec preko vprašanj,
odgovore nanje pa si zapisuje.
- Vmesni povzetek dosedanjega dela: zajema sintezo spoznanj ra-
ziskovalca o primeru in izpis problemov, ki ostajajo odprti. Ses-
tavlja ga povzetek terenskih zapiskov, prepisov le-teh, postopka
kodiranja, prvih prikazov in zaključkov, poleg tega pa še pregled
kvalitete podatkov, ki podpirajo zaključke in načrt za nadaljnje ko-
rake raziskave. Najbolje je, če se ga naredi približno na tretjini
raziskave, saj pomaga urediti misli. Hkrati lahko na tej točki ra-
ziskave še vnesemo ustrezne popravke. Izdela se lahko tudi tabe-
lo, v kateri se hitro odkrije, kateri podatki, relevantni za raziskavo,
še manjkajo.
- Vinjeta: je osredotočen povzetek tipičnih dogodkov, ki dobro
predstavljajo obravnavani problem. Je pripovedna struktura, pri-
kazana kot zgodba, omejena na kratko časovno obdobje, na nekaj
ključnih akterjev. Vinjeta je odraz poteka dogodka v vsakodnev-
nem življenju, kaže, kaj je bilo povedanega ali storjenega v nara-
vnem zaporedju dogodkov.
- Vnaprej strukturirani primer: kadar je dobro izdelan konceptualni
okvir in raziskovalna vprašanja (vzorec …), izdelamo primer (vse
prikaze, pripovedne dele), še preden začnemo zbirati podatke.
To je okvir za podatke, vanj se jih samo umešča. Terenske zapise
se tako lahko neposredno kodira (že na terenu, brez vmesnega
55
poštev, ko so kategorije nižjih ravni integrirane. Kakorkoli že, po tem pogle-
du so podatki sami najboljši izvor relevantnih teoretičnih kod (Willig, 2013).
Vodenje kodirne dokumentacije
Pri postopku kodiranja je pomembno voditi kodirno dokumentacijo (Gla-
serjev moto: »Stop and memo!«). Pri tem si pomagamo z različnimi tehni-
kami:
- Zapis idej (memo): to je zapis teoretiziranja, idej o kodah in nji-
hovih odnosih, ki jih raziskovalec dobi med kodiranjem. »Memo-
ji« različne dele podatkov, ki se zdijo podobni, skupni, povežejo v
smiselno celoto, v splošnejši koncept. Tovrstne ideje zapisujemo
zase, da dobimo celostno sliko in da nam ideje ne uidejo.
- Zapis srečanja, v katerem pregledamo dosedanje ugotovitve:
srečanje s kolegom, osebami, ki so dale podatke, da bi povzeli tre-
nutni status raziskave. Srečanje vodi raziskovalec preko vprašanj,
odgovore nanje pa si zapisuje.
- Vmesni povzetek dosedanjega dela: zajema sintezo spoznanj ra-
ziskovalca o primeru in izpis problemov, ki ostajajo odprti. Ses-
tavlja ga povzetek terenskih zapiskov, prepisov le-teh, postopka
kodiranja, prvih prikazov in zaključkov, poleg tega pa še pregled
kvalitete podatkov, ki podpirajo zaključke in načrt za nadaljnje ko-
rake raziskave. Najbolje je, če se ga naredi približno na tretjini
raziskave, saj pomaga urediti misli. Hkrati lahko na tej točki ra-
ziskave še vnesemo ustrezne popravke. Izdela se lahko tudi tabe-
lo, v kateri se hitro odkrije, kateri podatki, relevantni za raziskavo,
še manjkajo.
- Vinjeta: je osredotočen povzetek tipičnih dogodkov, ki dobro
predstavljajo obravnavani problem. Je pripovedna struktura, pri-
kazana kot zgodba, omejena na kratko časovno obdobje, na nekaj
ključnih akterjev. Vinjeta je odraz poteka dogodka v vsakodnev-
nem življenju, kaže, kaj je bilo povedanega ali storjenega v nara-
vnem zaporedju dogodkov.
- Vnaprej strukturirani primer: kadar je dobro izdelan konceptualni
okvir in raziskovalna vprašanja (vzorec …), izdelamo primer (vse
prikaze, pripovedne dele), še preden začnemo zbirati podatke.
To je okvir za podatke, vanj se jih samo umešča. Terenske zapise
se tako lahko neposredno kodira (že na terenu, brez vmesnega
55
