Page 56 - Kordeš, Urban, Maja Smrdu, 2015. Osnove kvalitativnega raziskovanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem. Famnit Texbooks, 1.

osnove kvalitativnega raziskovanja

prepisa zapiskov) in prikaže podatke. Postopek se ponavlja, dok-
ler se ne zbere dovolj dokazov.

Principi analize kvalitativnega gradiva

Kvalitativna analiza je interpretacija. Raziskovalec pri tem ne sme pozabiti,
da je ustvarjalec (izumitelj) in ne nepristranski opazovalec. Kljub temu, da
je kvalitativna analiza na nek način subjektivna, pa obstaja nekaj smernic, ki
lahko veljajo za vse. Ob tem se je potrebno zavedati, da tudi če natančo sle-
dimo navodilom za kodiranje, ni nujno, da bomo ustvarili teorijo.

Bistven del analize je stalno preverjanje, stalno spraševanje, prilagajanje
gradivu (in ne sledenje vnaprejšnjim sodbam/teoretskim modelom – glej
strateške principe).

Glavne lastnosti:

- pripis kod zapisom, ki jih dobimo z opazovanjem ali intervjuji;
- zapis refleksij in drugih pripomb na rob;
- urejanje in pregled materialov, identifikacija podobnih fraz, pov-

ezav med spremenljivkami, vzorcev, tem, razlik med podskupi-
nami, običajnih zaporedij;
- izoliranje teh vzorcev in procesov, skupnih značilnosti in razlik,
nato jih ponovno prenesemo na teren k novemu zbiranju podat-
kov;
- postopno izdelovanje majhne množice posplošitev, ki pokrivajo
konsistentnosti v podatkih;
- konfrontiranje posplošitev z obstoječimi teorijami in konstrukti.

Ločimo lahko tri splošne usmeritve pristopov k analizi kvalitativnih podat-
kov:

• interpretivizem – teži h globljemu razumevanju preučevanih oseb
in k empatiji. Raziskovalec je od objekta preučevanja enako dis-
tanciran kot njegovi poročevalci;

• socialno antropološki pristop – opisen, išče vedenjske regular-
nosti v vsakodnevnih situacijah (vzorce, jezik, pravila), preučuje
uporabo jezika, artifakte, rituale, odnose;

• akcijsko raziskovanje – terenska raziskava je povezana s takojšnjo
povratno informacijo in akcijo.

56