Page 54 - Kordeš, Urban, Maja Smrdu, 2015. Osnove kvalitativnega raziskovanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem. Famnit Texbooks, 1.
P. 54
osnove kvalitativnega raziskovanja
Slika 1: Splošni prikaz faz kodiranja teksta.
Obstajajo razlike v načinih, kako raziskovalci poskusne teorije (PT) pristo-
pajo k procesu kodiranja. Pri večini začetno odprto kodiranje vsebuje ge-
neriranje večinoma deskriptivnih opisov dogodkov ali fenomenov, iz teh
oznak oziroma opisov vzniknejo kategorije nižjih redov. Da bi vzpostavi-
li povezave med kategorijami ter jih integrirali v analitične kategorije višje-
ga reda, lahko uporabimo t. i. paradigmo kodiranja. Paradigma kodiranja
senzibilizira raziskovalca za različne načine, na katere so kategorije lahko
povezane druga z drugo. Pomaga nam urediti naše kategorije na smiseln
in heirarhičen način, pri čemer nekatere kategorije tvorijo jedro, druge pa
periferijo. Na tem mestu se raziskovalci PT razhajajo med seboj. Nekate-
ri, npr. Strauss in Corbin, predlagajo uporabo paradigme kodiranja, ki se
eksplicitno fokusira – in s tem usmerja tudi raziskovalca – na manifestacijo
»procesa« in »spremembe« v podatkih. To naredimo tako, da podatkom
zastavimo določena vprašanja: o kontekstu, znotraj katerega je kategorija,
o odnosnih strategijah, ki jih uporabljajo udeleženci, da bi obvladali katego-
rijo, in o posledicah takšnih odnosnih strategij. Drugi, npr. Glaser, pa svari-
jo pred uporabo paradigme kodiranja, ki predvideva pomembnost določe-
nih konstruktov (kot sta »proces« ali »sprememba«). Namesto tega naj bi
bila uporabljena kater akoli paradigma kodiranja, če jo implicirajo podatki.
Glaser identificira širok rang teoretičnih kod, ki bi potencialno lahko prišle v
54
Slika 1: Splošni prikaz faz kodiranja teksta.
Obstajajo razlike v načinih, kako raziskovalci poskusne teorije (PT) pristo-
pajo k procesu kodiranja. Pri večini začetno odprto kodiranje vsebuje ge-
neriranje večinoma deskriptivnih opisov dogodkov ali fenomenov, iz teh
oznak oziroma opisov vzniknejo kategorije nižjih redov. Da bi vzpostavi-
li povezave med kategorijami ter jih integrirali v analitične kategorije višje-
ga reda, lahko uporabimo t. i. paradigmo kodiranja. Paradigma kodiranja
senzibilizira raziskovalca za različne načine, na katere so kategorije lahko
povezane druga z drugo. Pomaga nam urediti naše kategorije na smiseln
in heirarhičen način, pri čemer nekatere kategorije tvorijo jedro, druge pa
periferijo. Na tem mestu se raziskovalci PT razhajajo med seboj. Nekate-
ri, npr. Strauss in Corbin, predlagajo uporabo paradigme kodiranja, ki se
eksplicitno fokusira – in s tem usmerja tudi raziskovalca – na manifestacijo
»procesa« in »spremembe« v podatkih. To naredimo tako, da podatkom
zastavimo določena vprašanja: o kontekstu, znotraj katerega je kategorija,
o odnosnih strategijah, ki jih uporabljajo udeleženci, da bi obvladali katego-
rijo, in o posledicah takšnih odnosnih strategij. Drugi, npr. Glaser, pa svari-
jo pred uporabo paradigme kodiranja, ki predvideva pomembnost določe-
nih konstruktov (kot sta »proces« ali »sprememba«). Namesto tega naj bi
bila uporabljena kater akoli paradigma kodiranja, če jo implicirajo podatki.
Glaser identificira širok rang teoretičnih kod, ki bi potencialno lahko prišle v
54
