Page 78 - Kordeš, Urban, Maja Smrdu, 2015. Osnove kvalitativnega raziskovanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem. Famnit Texbooks, 1.
P. 78
osnove kvalitativnega raziskovanja
2. Pri zbiranju podatkov poskušamo ne povzročati kakršnekoli škode
udeležencem raziskave. Medtem, ko je samo po sebi to povsem
razumljivo, pa se lahko pojavi problem npr. pri preučevanju tež-
jih ali napredujočih bolezni, ker lahko to udeležencem povzroči
stisko.
3. Biti pravičen do udeležencev pri analizi podatkov. Podane inter-
pretacije morajo povsem sloneti na podatkih (npr. izjavah v in-
tervjuju) in ne smejo vsebovati vrednotenja in ocenjevanja na
osebni ravni. Tudi zaradi tega (ne samo zaradi veljavnosti) je
pomemben del raziskave podajanje in iskanje povratne infromaci-
je udeležencev na naše zaključke.
4. Phranjanje zaupnosti pri poročanju. Bralci poročila ne smejo pre-
poznati identitete kateregakoli udeleženca (vključno npr. z or-
ganizacijo – razen če ni drugače dogovorjeno), zato je potrebno
ustrezno prikriti oz. šifrirati specifične podrobnosti, ki bi lah-
ko prispevale k razkritju idnetitete. Pomembno je tudi ustrezno
shraniti in zaščititi dostopnost do podatkov (npr. posnetke, tran-
skripte intervjujev ipd.).
5. Posebno pozornost je potrebno posvetiti kontekstu. V splošnem
podatki kvalitativne raziskave vsebujejo več informacij o kontek-
stu posameznega udeleženca, zlasti če v poročilo vključujemo
tudi transkribirane dele intervjujev. Posledično je potrebno biti
pri tem še toliko bolj previden, da se ustrezno zaščiti identieteto
udeležencev.
6. Zagotoviti ustrezno znanstveno kvaliteto raziskave.
Raziskovalna etika je pomemben del načrtovanja in izvedbe raziskave.
Večkrat ni mogoče najti lahke in splošne rešitve k tovrstnim problemom
in dilemam, pomagata pa večja refleksija in občutjivost. Razmišljanje o etič-
nih dilemah bi moralo raziskovalcu pomagati k večjemu razmisleku o razi-
skavi in k bolj poglobljenemu razumevanju vloge udeležencev. Za to je pri-
poročljivo razmisliti kako bi se sami počutili kot udeleženci v svoji raziskavi.
78
2. Pri zbiranju podatkov poskušamo ne povzročati kakršnekoli škode
udeležencem raziskave. Medtem, ko je samo po sebi to povsem
razumljivo, pa se lahko pojavi problem npr. pri preučevanju tež-
jih ali napredujočih bolezni, ker lahko to udeležencem povzroči
stisko.
3. Biti pravičen do udeležencev pri analizi podatkov. Podane inter-
pretacije morajo povsem sloneti na podatkih (npr. izjavah v in-
tervjuju) in ne smejo vsebovati vrednotenja in ocenjevanja na
osebni ravni. Tudi zaradi tega (ne samo zaradi veljavnosti) je
pomemben del raziskave podajanje in iskanje povratne infromaci-
je udeležencev na naše zaključke.
4. Phranjanje zaupnosti pri poročanju. Bralci poročila ne smejo pre-
poznati identitete kateregakoli udeleženca (vključno npr. z or-
ganizacijo – razen če ni drugače dogovorjeno), zato je potrebno
ustrezno prikriti oz. šifrirati specifične podrobnosti, ki bi lah-
ko prispevale k razkritju idnetitete. Pomembno je tudi ustrezno
shraniti in zaščititi dostopnost do podatkov (npr. posnetke, tran-
skripte intervjujev ipd.).
5. Posebno pozornost je potrebno posvetiti kontekstu. V splošnem
podatki kvalitativne raziskave vsebujejo več informacij o kontek-
stu posameznega udeleženca, zlasti če v poročilo vključujemo
tudi transkribirane dele intervjujev. Posledično je potrebno biti
pri tem še toliko bolj previden, da se ustrezno zaščiti identieteto
udeležencev.
6. Zagotoviti ustrezno znanstveno kvaliteto raziskave.
Raziskovalna etika je pomemben del načrtovanja in izvedbe raziskave.
Večkrat ni mogoče najti lahke in splošne rešitve k tovrstnim problemom
in dilemam, pomagata pa večja refleksija in občutjivost. Razmišljanje o etič-
nih dilemah bi moralo raziskovalcu pomagati k večjemu razmisleku o razi-
skavi in k bolj poglobljenemu razumevanju vloge udeležencev. Za to je pri-
poročljivo razmisliti kako bi se sami počutili kot udeleženci v svoji raziskavi.
78