Page 73 - Kordeš, Urban, Maja Smrdu, 2015. Osnove kvalitativnega raziskovanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem. Famnit Texbooks, 1.
P. 73
veljavnost in zanesljivost
Preverjanje reprezentativnosti – reprezentativnost se zmanjša ob: specifič-
ni izbiri udeležencev (npr. samo visoko izobraženi – če da, je to potrebno
obrazložiti v poročilu), nekontinuiranemu spremljanju (odsotnost razisko-
valca), vnaprejšnjim implicitnim hipotezam, ki jih ne ozavestimo ter nerazu-
mevanju vprašanj s strani udeležencev.
Triangulacija: veljavnost se poveča, če uporabimo več metod zbiranja po-
datkov, več vrst podatkov, več virov podatkov, več raziskovalcev. To nam
omogoča ustrezno omejitev zaključkov, vendar pa lahko nastane problem
pri neskladnih ocenjevalcih ali virih.
Obtežitev podatkov: nekateri podatki so boljši kot drugi, npr. tisti, ki so
zbrani po ponovljenih kontaktih, ki so bili spontano, takoj sproducirani,
zbrani v neformalnem okolju, ko je bil udeleženec sam z raziskovalcem; ki
so zbrani na osnovi opaženih vedenj, aktivnosti; ki jih je zbral vešč razisko-
valec, ipd. Zaključke delamo na osnovi boljših podatkov.
Preverjanje odstopanj nam pokaže meje zaključkov: pomen izjem (outlier-
jev) – kdo so izjeme, zakaj; ekstremni primeri – so pristranski primeri, zasle-
dovanje presenečenj – če se nekaj zgodi nepričakovano, se lahko vprašamo
o svojih pričakovanjih, hipotezah, predpostavkah, lahko revidiramo teori-
jo; iskanje negativnih dokazov – primerov, ki se z zaključki ne ujemajo, delež
teh, zakaj se ne ujemajo.
Preverjanje razlag: če-potem – Nekaj (»če«) naredimo, pogledamo, ali se del
»potem« uresniči. Lahko več »če«-jev, en »potem«; neupoštevanje povezav
prek tretje spremenljivke; ponovitev odkritja – s triangulacijo ali retestom ali na
drugem vzorcu, preverjanje alternativnih razlag – iščemo dokaze tudi za dru-
ge razlage, povratna informacija udeležencev – fenomenološka veljavnost in
povzemanje (debriefing), lahko že med zbiranjem podatkov, predvsem pa
na koncu raziskave; udeležencem pokažemo rezultate s kratko razlago.
Vaja
1. Razmislite, kako bi v svoji raziskavi uporabili triangulacijo.
2. V poglavju so na kratko opisane različne vrste veljavnosti, ven-
dar različni avtorji uporabljajo in izpostavljajo različne vrtse veljavno-
sti ter jih tudi različno poimenujejo. Primerjajte vrste veljavnosti gle-
de na različne avtorje (npr. Maxwell, J. A.; Anderson, G. L., Herr, K.
in Nihlen, A. S.; Guba, E. G. itd.).
3. V znanstveni reviji najdite kvalitativno raziskavo in poglejte kako so
avtorji (oz. avtor) zagotovili njeno ustrezno veljavnost in zanesljivost.
73
Preverjanje reprezentativnosti – reprezentativnost se zmanjša ob: specifič-
ni izbiri udeležencev (npr. samo visoko izobraženi – če da, je to potrebno
obrazložiti v poročilu), nekontinuiranemu spremljanju (odsotnost razisko-
valca), vnaprejšnjim implicitnim hipotezam, ki jih ne ozavestimo ter nerazu-
mevanju vprašanj s strani udeležencev.
Triangulacija: veljavnost se poveča, če uporabimo več metod zbiranja po-
datkov, več vrst podatkov, več virov podatkov, več raziskovalcev. To nam
omogoča ustrezno omejitev zaključkov, vendar pa lahko nastane problem
pri neskladnih ocenjevalcih ali virih.
Obtežitev podatkov: nekateri podatki so boljši kot drugi, npr. tisti, ki so
zbrani po ponovljenih kontaktih, ki so bili spontano, takoj sproducirani,
zbrani v neformalnem okolju, ko je bil udeleženec sam z raziskovalcem; ki
so zbrani na osnovi opaženih vedenj, aktivnosti; ki jih je zbral vešč razisko-
valec, ipd. Zaključke delamo na osnovi boljših podatkov.
Preverjanje odstopanj nam pokaže meje zaključkov: pomen izjem (outlier-
jev) – kdo so izjeme, zakaj; ekstremni primeri – so pristranski primeri, zasle-
dovanje presenečenj – če se nekaj zgodi nepričakovano, se lahko vprašamo
o svojih pričakovanjih, hipotezah, predpostavkah, lahko revidiramo teori-
jo; iskanje negativnih dokazov – primerov, ki se z zaključki ne ujemajo, delež
teh, zakaj se ne ujemajo.
Preverjanje razlag: če-potem – Nekaj (»če«) naredimo, pogledamo, ali se del
»potem« uresniči. Lahko več »če«-jev, en »potem«; neupoštevanje povezav
prek tretje spremenljivke; ponovitev odkritja – s triangulacijo ali retestom ali na
drugem vzorcu, preverjanje alternativnih razlag – iščemo dokaze tudi za dru-
ge razlage, povratna informacija udeležencev – fenomenološka veljavnost in
povzemanje (debriefing), lahko že med zbiranjem podatkov, predvsem pa
na koncu raziskave; udeležencem pokažemo rezultate s kratko razlago.
Vaja
1. Razmislite, kako bi v svoji raziskavi uporabili triangulacijo.
2. V poglavju so na kratko opisane različne vrste veljavnosti, ven-
dar različni avtorji uporabljajo in izpostavljajo različne vrtse veljavno-
sti ter jih tudi različno poimenujejo. Primerjajte vrste veljavnosti gle-
de na različne avtorje (npr. Maxwell, J. A.; Anderson, G. L., Herr, K.
in Nihlen, A. S.; Guba, E. G. itd.).
3. V znanstveni reviji najdite kvalitativno raziskavo in poglejte kako so
avtorji (oz. avtor) zagotovili njeno ustrezno veljavnost in zanesljivost.
73
