Page 11 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 11
ustrializacija
v prostoru
Pričujoče delo je rezultat moje raziskave procesa industrializacije in obli-
kovanja industrijske regije v prostoru severovzhodnega Jadrana, ki sem
jo opravil v okviru podiplomskega študija na Univerzi na Primorskem v
letih 2007–2012. Začel sem z idejo o zgodovinopisni analizi procesa industri-
alizacije v širšem primorskem prostoru, ki sem jo dokaj širokopotezno zastavil
– preučeval naj bi ekonomska razmerja med mesti in podeželjem v toku po-
stopne industrializacije primorskega prostora, to je od druge polovice 19. sto-
letja do vključno prvega desetletja po drugi svetovni vojni. Kmalu sem obrav-
navano obdobje dobrih stotih let omejil na čas od leta 1900 do 1960. Moj
namen je bil postaviti ekonomska razmerja med mesti in podeželjem v konte-
kst sprememb političnih meja in ekonomskih sistemov, to je od prehoda av-
strijskega liberalnokapitalističnega ekonomskega sistema k državno vodenem
fašističnem sistemu pa do razdelitve primorskega prostora na socialistični in
kapitalistični del. Končni cilj raziskave naj bi bila ugotovitev, ali je v primor-
skem prostoru obstajala ekonomska regija in kako se je njen obseg oz. narava
spreminjala v odnosu do sprememb političnih meja in ekonomskih sistemov.
Čeprav je bila ideja dobro zamišljenja, saj je zajemala širši primorski oz.
severnojadranski prostor, torej tako italijanski (Spodnje Posočje, Goriška,
Trst) kot slovenski (Primorska, Kras) in hrvaški (Istra) del, se je izkazalo, da
je bila v svojih ciljih preambiciozna in metodološko šibka. Prva težava je bila,
kako in s kakšno metodologijo se lahko zajame in analizira celoten spekter
ekonomskih razmerjih med mesti in podeželjem ter se jih umesti v kontekst
ekonomske regije. Zato je bilo smotrno, da se usmerim na obravnavo samo
dela razmerij in to tistega, ki neposredno zadeva proces industrializacije oz.
razvoj industrij na izbranem prostoru. Druga težava je bila v preširokem ča-
sovnem razponu, zato sem izločil enega od politično-ekonomskih prelomov
industrializacija v prostoru 11
v prostoru
Pričujoče delo je rezultat moje raziskave procesa industrializacije in obli-
kovanja industrijske regije v prostoru severovzhodnega Jadrana, ki sem
jo opravil v okviru podiplomskega študija na Univerzi na Primorskem v
letih 2007–2012. Začel sem z idejo o zgodovinopisni analizi procesa industri-
alizacije v širšem primorskem prostoru, ki sem jo dokaj širokopotezno zastavil
– preučeval naj bi ekonomska razmerja med mesti in podeželjem v toku po-
stopne industrializacije primorskega prostora, to je od druge polovice 19. sto-
letja do vključno prvega desetletja po drugi svetovni vojni. Kmalu sem obrav-
navano obdobje dobrih stotih let omejil na čas od leta 1900 do 1960. Moj
namen je bil postaviti ekonomska razmerja med mesti in podeželjem v konte-
kst sprememb političnih meja in ekonomskih sistemov, to je od prehoda av-
strijskega liberalnokapitalističnega ekonomskega sistema k državno vodenem
fašističnem sistemu pa do razdelitve primorskega prostora na socialistični in
kapitalistični del. Končni cilj raziskave naj bi bila ugotovitev, ali je v primor-
skem prostoru obstajala ekonomska regija in kako se je njen obseg oz. narava
spreminjala v odnosu do sprememb političnih meja in ekonomskih sistemov.
Čeprav je bila ideja dobro zamišljenja, saj je zajemala širši primorski oz.
severnojadranski prostor, torej tako italijanski (Spodnje Posočje, Goriška,
Trst) kot slovenski (Primorska, Kras) in hrvaški (Istra) del, se je izkazalo, da
je bila v svojih ciljih preambiciozna in metodološko šibka. Prva težava je bila,
kako in s kakšno metodologijo se lahko zajame in analizira celoten spekter
ekonomskih razmerjih med mesti in podeželjem ter se jih umesti v kontekst
ekonomske regije. Zato je bilo smotrno, da se usmerim na obravnavo samo
dela razmerij in to tistega, ki neposredno zadeva proces industrializacije oz.
razvoj industrij na izbranem prostoru. Druga težava je bila v preširokem ča-
sovnem razponu, zato sem izločil enega od politično-ekonomskih prelomov
industrializacija v prostoru 11
