Page 14 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 14
industrializacija in prostor
čitvijo urbanizacijskih ekonomij (urbanization economies) pa lahko
ugotavljamo vpliv mestnega okolja na lociranje industrije. Iz te mreže je
torej razvidno, kateri tipi industrij so prisotni v izbranem prostoru, kje
so locirani (v mestnem ali podeželskem okolju), velikost njihovih obra-
tov ter stopnja koncentracije in specializacije.
b) Drugi raziskovalni problem je analiza procesa pronicanja (trickle-down
process) in dinamičnih eksternalij (dynamic externalities) v odnosu med
mesti in podeželjem. Proces pronicanja pomeni razvoj industrije v ne-
razvitem, nemestnem okolju, in sicer preko finančnih investicij, pre-
nosov podjetniškega znanja, tehnoloških postopkov in strojev ter od-
piranja novih transportnih povezav in tržišč. Pri tem je pomembno
delovanje dinamičnih eksternalij. Po eni strani gre za MAR-ekonomi-
je (MAR economies), torej povezanost večjih in manjših industrijskih
obratov med seboj in specializacijo dejavnosti, prav tako preko preno-
sa podjetniškega znanja, tehnoloških postopkov in poslovnega sodelo-
vanja. Po drugi strani pa lahko govorimo o Jacobs-ekonomijah ( Jacobs
economies), kjer je razvoj industrije povezan z drugimi oblikami eko-
nomskega delovanja, kot sta trgovina in bančništvo. Sledeč teorijam o
razvoju mest sta oba tipa dinamičnih eksternalij prisotna v mestnem
okolju, pri čemer naša raziskava sega dlje, in sicer analizira tudi delova-
nje MAR-ekonomij pri različnih vrstah industrije na podeželju.
c) Tretji raziskovalni problem obravnava mesta kot središča industrijske-
ga razvoja oz. pole rasti (growth-poles) v prostoru severovzhodnega Ja-
drana na osnovi mreže industrij, lokalizacijskih in urbanizacijskih eko-
nomij ter MAR- in Jacobs-ekonomij. Pri tem bomo ugotavljali, ali Trst
kot največje mestno središče funkcionira kot pol rasti, kajti iz njega iz-
hajajo največji in najmočnejši tokovi prenosa podjetniških pobud, ka-
pitala, znanja in tehnologij. Manjša središča oz. točke rasti (growth-po-
ints), kot so Gorica, Pulj in Tržič, so namreč svojo industrijo razvijala
v intenzivnem razmerju z njim, medtem ko mu je konkurenco predsta-
vljal Videm. Na osnovi delovanj mest kot polov in točk rasti ter mreže
industrije, z omenjenimi lokalizacijskimi/urbanizacijskimi ter MAR-/
Jacobs-ekonomijami, lahko potrdimo ali ovržemo obstoj industrijske
regije v prostoru ter njene značilnosti.
d) Četrti raziskovalni problem predstavljajo vplivi državnih ekonomskih
sistemov, njihovih ekonomskih politik in vpliv političnih meja na po-
tek industrializacije v prostoru severovzhodnega Jadrana. Tu smo razi-
skovali vpliv prve svetovne vojne na strukturo industrije, saj se po letu
14
čitvijo urbanizacijskih ekonomij (urbanization economies) pa lahko
ugotavljamo vpliv mestnega okolja na lociranje industrije. Iz te mreže je
torej razvidno, kateri tipi industrij so prisotni v izbranem prostoru, kje
so locirani (v mestnem ali podeželskem okolju), velikost njihovih obra-
tov ter stopnja koncentracije in specializacije.
b) Drugi raziskovalni problem je analiza procesa pronicanja (trickle-down
process) in dinamičnih eksternalij (dynamic externalities) v odnosu med
mesti in podeželjem. Proces pronicanja pomeni razvoj industrije v ne-
razvitem, nemestnem okolju, in sicer preko finančnih investicij, pre-
nosov podjetniškega znanja, tehnoloških postopkov in strojev ter od-
piranja novih transportnih povezav in tržišč. Pri tem je pomembno
delovanje dinamičnih eksternalij. Po eni strani gre za MAR-ekonomi-
je (MAR economies), torej povezanost večjih in manjših industrijskih
obratov med seboj in specializacijo dejavnosti, prav tako preko preno-
sa podjetniškega znanja, tehnoloških postopkov in poslovnega sodelo-
vanja. Po drugi strani pa lahko govorimo o Jacobs-ekonomijah ( Jacobs
economies), kjer je razvoj industrije povezan z drugimi oblikami eko-
nomskega delovanja, kot sta trgovina in bančništvo. Sledeč teorijam o
razvoju mest sta oba tipa dinamičnih eksternalij prisotna v mestnem
okolju, pri čemer naša raziskava sega dlje, in sicer analizira tudi delova-
nje MAR-ekonomij pri različnih vrstah industrije na podeželju.
c) Tretji raziskovalni problem obravnava mesta kot središča industrijske-
ga razvoja oz. pole rasti (growth-poles) v prostoru severovzhodnega Ja-
drana na osnovi mreže industrij, lokalizacijskih in urbanizacijskih eko-
nomij ter MAR- in Jacobs-ekonomij. Pri tem bomo ugotavljali, ali Trst
kot največje mestno središče funkcionira kot pol rasti, kajti iz njega iz-
hajajo največji in najmočnejši tokovi prenosa podjetniških pobud, ka-
pitala, znanja in tehnologij. Manjša središča oz. točke rasti (growth-po-
ints), kot so Gorica, Pulj in Tržič, so namreč svojo industrijo razvijala
v intenzivnem razmerju z njim, medtem ko mu je konkurenco predsta-
vljal Videm. Na osnovi delovanj mest kot polov in točk rasti ter mreže
industrije, z omenjenimi lokalizacijskimi/urbanizacijskimi ter MAR-/
Jacobs-ekonomijami, lahko potrdimo ali ovržemo obstoj industrijske
regije v prostoru ter njene značilnosti.
d) Četrti raziskovalni problem predstavljajo vplivi državnih ekonomskih
sistemov, njihovih ekonomskih politik in vpliv političnih meja na po-
tek industrializacije v prostoru severovzhodnega Jadrana. Tu smo razi-
skovali vpliv prve svetovne vojne na strukturo industrije, saj se po letu
14
