Page 13 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 13
industrializacija v prostoru
in Petrungaro, 2008) preko tekstilne (Luchitta, 1987), ladjedelniške (Fragia-
como, 1997; Mellinato, 2001), opekarske (Francescon, Mauchigna, 1997) in
drugih industrij do študij o delavstvu (Gianantonio in Nemec, 2000) oz. o
tržaških ekonomskih elitah (Millo, 1989). Zelo malo in še to pretežno pre-
gledno pa je raziskan potek industrializacije na območju Istre od konca 19.
in v prvi polovici 20. stoletja (Gherardi, Lubiana, Millo, Vanello in Vinci,
1985; Dukovski, 1993, 1998, 2008; Luchitta, 2005) ter v Furlaniji (Parmeggia-
ni, 1966; Zalin, 1997).
Raziskovalno vprašanje in raziskovalni problemi
Osrednje raziskovalno vprašanje je opredelitev procesa industrializacije in
oblikovanja industrijske regije v prostoru severovzhodnega Jadrana v obdobju
1900–1940. Razčlenili smo ga na sledeče raziskovalne probleme: prvi razisko-
valni problem (a) obravnava značilnosti procesa industrializacije, drugi (b) ra-
zvoj industrijskih dejavnosti v urbanem in podeželskem okolju, tretji (c) vlogo
mest kot središč industrijskega razvoja, četrti (d) vplive državnih ekonomskih
sistemov in politik, peti (e) pa obstoj industrijske regije.
a) Prvi raziskovalni problem je opredelitev značilnosti procesa industria-
lizacije v prostoru severovzhodnega Jadrana v časovnem obdobju 1900–
1940. V ta namen je prostor severovzhodnega Jadrana opredeljen kot
prostor, ki zajema furlansko, primorsko in istrsko območje. Ta prostor
je bil v izbranem časovnem obdobju razdeljen na več politično-uprav-
nih entitet; v času Avstro-Ogrske (1900–1918) govorimo o upravni eno-
ti Avstrijsko primorje, jugozahodnem delu dežele Kranjske, ki meji na
Avstrijsko primorje, ter o vzhodnem delu Kraljevine Italije, kjer obmo-
čje Furlanije meji na Avstrijsko primorje. V času 1918–1940 pa je pros-
tor v celoti del Kraljevine Italije in ga politično-upravno določajo trža-
ška, istrska, goriška, reška (le-te skupaj tvorijo t. i. Julijsko Krajino) ter
videmska provinca. Prostor severovzhodnega Jadrana pomeni torej ge-
ografski prostor, razdeljen na več politično-upravnih enot.
Osnova raziskave o procesu industrializacije je mreža industrijskih
obratov v prostoru. Nastanek vsakega posameznega obrata na določe-
ni lokaciji je odvisen od lokacijskih dejavnikov (locational ali location
factors) (surovin, transporta, trga, delovne sile, tehnologije in energije
ter kapitala). S pomočjo lokalizacijskih ekonomij (localization economi-
es) lahko ugotavljamo stopnjo specializacije produkcije in koncentraci-
je posameznih industrijskih obratov, v mestnem in nemestnem okolju
(ali govorimo o bolj koncentrirani ali bolj razpršeni industriji). Z vklju-
13
in Petrungaro, 2008) preko tekstilne (Luchitta, 1987), ladjedelniške (Fragia-
como, 1997; Mellinato, 2001), opekarske (Francescon, Mauchigna, 1997) in
drugih industrij do študij o delavstvu (Gianantonio in Nemec, 2000) oz. o
tržaških ekonomskih elitah (Millo, 1989). Zelo malo in še to pretežno pre-
gledno pa je raziskan potek industrializacije na območju Istre od konca 19.
in v prvi polovici 20. stoletja (Gherardi, Lubiana, Millo, Vanello in Vinci,
1985; Dukovski, 1993, 1998, 2008; Luchitta, 2005) ter v Furlaniji (Parmeggia-
ni, 1966; Zalin, 1997).
Raziskovalno vprašanje in raziskovalni problemi
Osrednje raziskovalno vprašanje je opredelitev procesa industrializacije in
oblikovanja industrijske regije v prostoru severovzhodnega Jadrana v obdobju
1900–1940. Razčlenili smo ga na sledeče raziskovalne probleme: prvi razisko-
valni problem (a) obravnava značilnosti procesa industrializacije, drugi (b) ra-
zvoj industrijskih dejavnosti v urbanem in podeželskem okolju, tretji (c) vlogo
mest kot središč industrijskega razvoja, četrti (d) vplive državnih ekonomskih
sistemov in politik, peti (e) pa obstoj industrijske regije.
a) Prvi raziskovalni problem je opredelitev značilnosti procesa industria-
lizacije v prostoru severovzhodnega Jadrana v časovnem obdobju 1900–
1940. V ta namen je prostor severovzhodnega Jadrana opredeljen kot
prostor, ki zajema furlansko, primorsko in istrsko območje. Ta prostor
je bil v izbranem časovnem obdobju razdeljen na več politično-uprav-
nih entitet; v času Avstro-Ogrske (1900–1918) govorimo o upravni eno-
ti Avstrijsko primorje, jugozahodnem delu dežele Kranjske, ki meji na
Avstrijsko primorje, ter o vzhodnem delu Kraljevine Italije, kjer obmo-
čje Furlanije meji na Avstrijsko primorje. V času 1918–1940 pa je pros-
tor v celoti del Kraljevine Italije in ga politično-upravno določajo trža-
ška, istrska, goriška, reška (le-te skupaj tvorijo t. i. Julijsko Krajino) ter
videmska provinca. Prostor severovzhodnega Jadrana pomeni torej ge-
ografski prostor, razdeljen na več politično-upravnih enot.
Osnova raziskave o procesu industrializacije je mreža industrijskih
obratov v prostoru. Nastanek vsakega posameznega obrata na določe-
ni lokaciji je odvisen od lokacijskih dejavnikov (locational ali location
factors) (surovin, transporta, trga, delovne sile, tehnologije in energije
ter kapitala). S pomočjo lokalizacijskih ekonomij (localization economi-
es) lahko ugotavljamo stopnjo specializacije produkcije in koncentraci-
je posameznih industrijskih obratov, v mestnem in nemestnem okolju
(ali govorimo o bolj koncentrirani ali bolj razpršeni industriji). Z vklju-
13
