Page 50 - Gačnik, Aleš (ur.). UNESCO forum. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2015
P. 50
Čeprav je bilo izhodišče za nastanek ramsarske konvencije v naglem izginjanju habitatov
vodnih ptic, se je njen pomen hitro razširil na vse funkcije mokrišč. Ključno sporočilo
konvencije, sprejeto leta 1996, je, da z »varstvom in preudarno rabo vseh mokrišč na lo-
kalni, regionalni in državni ravni in z mednarodnim sodelovanjem konvencija prispeva
k doseganju trajnostnega razvoja na celem svetu«. Tako so se pogodbenice konvencije
– države, ki so pristopile h konvenciji in jo ratificirale – obvezale, da jo bodo izvajale na
podlagi njenih treh osnovnih »stebrov«, in sicer s »preudarno rabo« vseh mokrišč na
ozemlju države pogodbenice (izvajanje načel trajnostnega razvoja) s primernimi ukrepi
in instrumenti, z imenovanjem in upravljanjem mednarodno pomembnih mokrišč
(ramsarskih lokalitet), ki so danes največja mreža zavarovanih območij na svetu, pome-
nijo ohranjanje »ekološkega značaja« mokrišč in zastopanost različnih tipov mokrišč
na seznamu, z mednarodnim sodelovanjem, to je z izmenjavo izkušenj in informacij, s
sodelovanjem na mednarodnih porečjih in mokriščih in med konvencijami (http://www.
ramsar.org/about/the-ramsar-convention-and-its-mission).
Pogodbenice konvencije se srečujejo vsaka tri leta in letošnja konferenca pogodbenic
(COP12), organizirana v Urugvaju, je bila posvečena pomenu mokrišč za človekovo pri-
hodnost (Wetlands for our Future). Med 16 sprejetimi resolucijami (http://www.ramsar.
org/about/cop12-information-resolutions-and-proceedings) naj poudarimo sprejetje Stra-
teškega plana konvencije za obdobje 2016–2024, ki bo usmerjal delovanje konvencije ter
programa za ozaveščanje in krepitev (CEPA). Med drugimi pa naj poudarimo predvsem
nadaljnje pomembne zaključke o vlogi mokrišč pri blaženju in prilagajanju podnebnim
spremembam, pri ekosistemskih storitvah, za zagotavljanje vode tem ekosistemom, učin-
kovito upravljanje mednarodno pomembnih mokrišč ter regionalne iniciative.
Mednarodno pomembna mokrišča – ramsarske lokalitete
Eden od treh prednostnih ciljev ramsarske konvencije je vzpostavitev globalne mreže
mokrišč, ki ne bo samo največja mreža zavarovanih območij na svetu, temveč bosta
zagotovljena tudi ohranjanje ekološkega značaja teh mokrišč in zastopanost njihovih
različnih tipov ter s tem ohranitev in trajnostni razvoj na širšem območju.
Poseben pomen konvencija posveča mednarodno pomembnim mokriščem glede na
njihove ekološke, botanične, zoološke, limnološke in hidrološke značilnosti. Kriteriji za
uvrstitev na seznam pa opredeljujejo njihov mednarodni pomen in vlogo pri ohranjanju
biotske raznovrstnosti. Seznam mokrišč mednarodnega pomena v 169 državah danes
obsega čez 2.200 lokalitet na površini, ki je večja kot 211,6 milijonov hektarjev (http://
www.ramsar.org/about/wetlands-of-international-importance).
48
vodnih ptic, se je njen pomen hitro razširil na vse funkcije mokrišč. Ključno sporočilo
konvencije, sprejeto leta 1996, je, da z »varstvom in preudarno rabo vseh mokrišč na lo-
kalni, regionalni in državni ravni in z mednarodnim sodelovanjem konvencija prispeva
k doseganju trajnostnega razvoja na celem svetu«. Tako so se pogodbenice konvencije
– države, ki so pristopile h konvenciji in jo ratificirale – obvezale, da jo bodo izvajale na
podlagi njenih treh osnovnih »stebrov«, in sicer s »preudarno rabo« vseh mokrišč na
ozemlju države pogodbenice (izvajanje načel trajnostnega razvoja) s primernimi ukrepi
in instrumenti, z imenovanjem in upravljanjem mednarodno pomembnih mokrišč
(ramsarskih lokalitet), ki so danes največja mreža zavarovanih območij na svetu, pome-
nijo ohranjanje »ekološkega značaja« mokrišč in zastopanost različnih tipov mokrišč
na seznamu, z mednarodnim sodelovanjem, to je z izmenjavo izkušenj in informacij, s
sodelovanjem na mednarodnih porečjih in mokriščih in med konvencijami (http://www.
ramsar.org/about/the-ramsar-convention-and-its-mission).
Pogodbenice konvencije se srečujejo vsaka tri leta in letošnja konferenca pogodbenic
(COP12), organizirana v Urugvaju, je bila posvečena pomenu mokrišč za človekovo pri-
hodnost (Wetlands for our Future). Med 16 sprejetimi resolucijami (http://www.ramsar.
org/about/cop12-information-resolutions-and-proceedings) naj poudarimo sprejetje Stra-
teškega plana konvencije za obdobje 2016–2024, ki bo usmerjal delovanje konvencije ter
programa za ozaveščanje in krepitev (CEPA). Med drugimi pa naj poudarimo predvsem
nadaljnje pomembne zaključke o vlogi mokrišč pri blaženju in prilagajanju podnebnim
spremembam, pri ekosistemskih storitvah, za zagotavljanje vode tem ekosistemom, učin-
kovito upravljanje mednarodno pomembnih mokrišč ter regionalne iniciative.
Mednarodno pomembna mokrišča – ramsarske lokalitete
Eden od treh prednostnih ciljev ramsarske konvencije je vzpostavitev globalne mreže
mokrišč, ki ne bo samo največja mreža zavarovanih območij na svetu, temveč bosta
zagotovljena tudi ohranjanje ekološkega značaja teh mokrišč in zastopanost njihovih
različnih tipov ter s tem ohranitev in trajnostni razvoj na širšem območju.
Poseben pomen konvencija posveča mednarodno pomembnim mokriščem glede na
njihove ekološke, botanične, zoološke, limnološke in hidrološke značilnosti. Kriteriji za
uvrstitev na seznam pa opredeljujejo njihov mednarodni pomen in vlogo pri ohranjanju
biotske raznovrstnosti. Seznam mokrišč mednarodnega pomena v 169 državah danes
obsega čez 2.200 lokalitet na površini, ki je večja kot 211,6 milijonov hektarjev (http://
www.ramsar.org/about/wetlands-of-international-importance).
48
