Page 49 - Gačnik, Aleš (ur.). UNESCO forum. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2015
P. 49
njihova površina nenehno zmanjšuje tako v svetu in Evropi kot v Sloveniji. Problem
spreminjanja mokrišč ostaja pereč in aktualen tako na globalni ravni kot tudi na nivoju
posameznih pogodbenic konvencije.
Ramsarska konvencija nekoč in danes
V iranskem mestu Ramsar je bila 2. februarja 1971 podpisana Konvencija o mokriščih
mednarodnega pomena, bolje poznana kot ramsarska konvencija. Besedilo konvencije,
sprejete v 70-tih letih, vključuje nazore trajnostne rabe naravnih virov, ki so postali še
posebej pomembni v 21. stoletju, in poudarja medsebojno odvisnost človeka in okolja,
številne ekološke funkcije mokrišč ter mokrišča kot naravno dobrino, ki imajo izjemen
ekološki, ekonomski, kulturni, znanstveni in rekreacijski pomen (ekosistemske storitve
mokrišč) in je njihova izguba nenadomestljiva. V 9.3 členu konvencije je opredeljeno, da je
depozitar konvencije UNESCO (http://www.ramsar.org/sites/default/files/documents/
library/scan_certified_e.pdf).
Tako je bila ramsarska konvencija prvi medvladni sporazum, ki je poudarjal pomen ce-
lostnega upravljanja mokrišč v njihovem porečju (prispevnem območju) in na obalnem
območju. To načelo postaja vse pomembnejše, saj je s tem zagotovljeno ohranjanje vodnih
virov tudi za prihodnje rodove, hkrati pa omogoča uporabo ekosistemsko zasnovanih
pristopov na različno velikih območjih. Države pogodbenice izvajajo načela in sprejete
resolucije direktno ali s sprejeto nacionalno zakonodajo in programi. Tako sta pomen in
vloga mokrišč opredeljena v Okvirni vodni direktivi (EC, 2003) in območjih Natura 2000.
Ramsarska konvencija je prva izmed sodobnih konvencij s področja varstva narave.
Konvencija poudarja potrebo po ohranjanju vseh mokrišč, njihovih funkcij in biotske
raznovrstnosti ter njihovi preudarni rabi. Že v 70-tih letih je mednarodna javnost potrdila,
da zaradi uničevanja in spreminjanja mokrišč izginjajo tudi živali, predvsem vodne ptice,
ki so nanje življenjsko vezane. Ramsarska konvencija še vedno ostaja vodilna globalna
konvencija, ki opozarja na pomen vode za ohranjanje ekosistema in ekoloških procesov
ter z njimi povezanih družbenogospodarskih potreb za zagotavljanje trajnostnega razvoja
(koncept »preudarne rabe«). Z uveljavljanjem načela celovitosti, povezanosti in sou-
činkovanja je vedno pomembnejša za razumevanje današnjih posegov človeka v naravo.
47
spreminjanja mokrišč ostaja pereč in aktualen tako na globalni ravni kot tudi na nivoju
posameznih pogodbenic konvencije.
Ramsarska konvencija nekoč in danes
V iranskem mestu Ramsar je bila 2. februarja 1971 podpisana Konvencija o mokriščih
mednarodnega pomena, bolje poznana kot ramsarska konvencija. Besedilo konvencije,
sprejete v 70-tih letih, vključuje nazore trajnostne rabe naravnih virov, ki so postali še
posebej pomembni v 21. stoletju, in poudarja medsebojno odvisnost človeka in okolja,
številne ekološke funkcije mokrišč ter mokrišča kot naravno dobrino, ki imajo izjemen
ekološki, ekonomski, kulturni, znanstveni in rekreacijski pomen (ekosistemske storitve
mokrišč) in je njihova izguba nenadomestljiva. V 9.3 členu konvencije je opredeljeno, da je
depozitar konvencije UNESCO (http://www.ramsar.org/sites/default/files/documents/
library/scan_certified_e.pdf).
Tako je bila ramsarska konvencija prvi medvladni sporazum, ki je poudarjal pomen ce-
lostnega upravljanja mokrišč v njihovem porečju (prispevnem območju) in na obalnem
območju. To načelo postaja vse pomembnejše, saj je s tem zagotovljeno ohranjanje vodnih
virov tudi za prihodnje rodove, hkrati pa omogoča uporabo ekosistemsko zasnovanih
pristopov na različno velikih območjih. Države pogodbenice izvajajo načela in sprejete
resolucije direktno ali s sprejeto nacionalno zakonodajo in programi. Tako sta pomen in
vloga mokrišč opredeljena v Okvirni vodni direktivi (EC, 2003) in območjih Natura 2000.
Ramsarska konvencija je prva izmed sodobnih konvencij s področja varstva narave.
Konvencija poudarja potrebo po ohranjanju vseh mokrišč, njihovih funkcij in biotske
raznovrstnosti ter njihovi preudarni rabi. Že v 70-tih letih je mednarodna javnost potrdila,
da zaradi uničevanja in spreminjanja mokrišč izginjajo tudi živali, predvsem vodne ptice,
ki so nanje življenjsko vezane. Ramsarska konvencija še vedno ostaja vodilna globalna
konvencija, ki opozarja na pomen vode za ohranjanje ekosistema in ekoloških procesov
ter z njimi povezanih družbenogospodarskih potreb za zagotavljanje trajnostnega razvoja
(koncept »preudarne rabe«). Z uveljavljanjem načela celovitosti, povezanosti in sou-
činkovanja je vedno pomembnejša za razumevanje današnjih posegov človeka v naravo.
47
