Page 48 - Gačnik, Aleš (ur.). UNESCO forum. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2015
P. 48
dr. Gordana Beltram
MEDNARODNO POMEMBNA MOKRIŠČA
IN RAMSARSKA KONVENCIJA
Definicija in vloga mokrišč
Mokrišče je pojem, ki označuje različna življenjska okolja, katerih glavna gonilna
sila je voda. Konvencija o mokriščih (Ramsar, Iran, 1971) v 2. členu zelo široko
opredeli mokrišča, ki jih najdemo na vseh zemljepisnih širinah in različnih nad-
morskih višinah od gora do morja. Mednje spadajo območja tekočih in stoječih
voda na kopnem (močvirja, jezera, reke, barja, poplavni gozdovi, vlažni travniki)
in v obalnem morju (npr. izlivi rek, »poloje«, lagune, rastišča morskih trav), s
slano ali sladko vodo, na površju (poplavne ravnice) ali pod zemljo (vodne kraške
jame); so občasna ali stalna, naravnega ali umetnega nastanka (soline, ribniki,
kanali, zadrževalniki).
Mokrišča so nujni sestavni del vodnega kroga, ki po eni strani potrebujejo vodo
za delovanje ekosistema, po drugi pa jo hranijo za človekove potrebe. Zaradi
naravne dinamike so biotsko med najbogatejšimi in obenem, zaradi vplivov
človeka, tudi najbolj ogroženi ekosistemi. Obenem pa so tudi pomembna ob-
močja za rekreacijo ter lokalno uravnavajo izredne pojave (Coates at al., 2013).
Zavedati se moramo, da so mokrišča izredno občutljivi ekosistemi, človek pa jih
s svojim delovanjem lahko hitro uniči ali oropa njihovega bogastva in funkcij.
Zadnje študije kažejo, da smo od leta 1900 v svetovnem merilu zaradi človeko-
vega delovanja uničili 64–71% mokrišč predvsem naravnih celinskih mokrišč.
Medtem ko se je trend izgubljanja mokrišč upočasnil v Evropi, pa je še vedno
visok v Aziji (Davidson, 2014).
Mednarodna skupnost vedno bolj spoznava, da z izginjanjem mokrišč izgubljamo
tudi številne funkcije, ki jih ta opravljajo za človeka (npr. zagotavljanje zalog pitne
vode, zadrževanje vode v pokrajini, prečiščevanje izcednih in odpadnih voda,
blaženje podnebnih ekstremov). Kljub temu, da se zavedamo pomena mokrišč,
46
MEDNARODNO POMEMBNA MOKRIŠČA
IN RAMSARSKA KONVENCIJA
Definicija in vloga mokrišč
Mokrišče je pojem, ki označuje različna življenjska okolja, katerih glavna gonilna
sila je voda. Konvencija o mokriščih (Ramsar, Iran, 1971) v 2. členu zelo široko
opredeli mokrišča, ki jih najdemo na vseh zemljepisnih širinah in različnih nad-
morskih višinah od gora do morja. Mednje spadajo območja tekočih in stoječih
voda na kopnem (močvirja, jezera, reke, barja, poplavni gozdovi, vlažni travniki)
in v obalnem morju (npr. izlivi rek, »poloje«, lagune, rastišča morskih trav), s
slano ali sladko vodo, na površju (poplavne ravnice) ali pod zemljo (vodne kraške
jame); so občasna ali stalna, naravnega ali umetnega nastanka (soline, ribniki,
kanali, zadrževalniki).
Mokrišča so nujni sestavni del vodnega kroga, ki po eni strani potrebujejo vodo
za delovanje ekosistema, po drugi pa jo hranijo za človekove potrebe. Zaradi
naravne dinamike so biotsko med najbogatejšimi in obenem, zaradi vplivov
človeka, tudi najbolj ogroženi ekosistemi. Obenem pa so tudi pomembna ob-
močja za rekreacijo ter lokalno uravnavajo izredne pojave (Coates at al., 2013).
Zavedati se moramo, da so mokrišča izredno občutljivi ekosistemi, človek pa jih
s svojim delovanjem lahko hitro uniči ali oropa njihovega bogastva in funkcij.
Zadnje študije kažejo, da smo od leta 1900 v svetovnem merilu zaradi človeko-
vega delovanja uničili 64–71% mokrišč predvsem naravnih celinskih mokrišč.
Medtem ko se je trend izgubljanja mokrišč upočasnil v Evropi, pa je še vedno
visok v Aziji (Davidson, 2014).
Mednarodna skupnost vedno bolj spoznava, da z izginjanjem mokrišč izgubljamo
tudi številne funkcije, ki jih ta opravljajo za človeka (npr. zagotavljanje zalog pitne
vode, zadrževanje vode v pokrajini, prečiščevanje izcednih in odpadnih voda,
blaženje podnebnih ekstremov). Kljub temu, da se zavedamo pomena mokrišč,
46
