Page 86 - Droge in nekemične zasvojenosti v Obalno-kraški regiji in Primorsko-goranski županiji / Droge i nekemijske ovisnosti u Obalno-kraškoj i Primorsko-goranskoj županiji. Zbornik povzetkov. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 86
DROGE IN NEKEMIČNE ZASVOJENOSTI Nekemične zasvojenosti
V OBALNO-KRAŠKI REGIJI – regulacija in zdravljenje
IN PRIMORSKO-GORANSKI ŽUPANIJI
Mirna Macur, Urška Stepanek
Regulacija nekemičnih zasvojenosti – primer iger na srečo
Med nekemične zasvojenosti uradno štejemo le igre na srečo oz. hazard, ki
je hkrati najstarejša oblika danes poznanih nekemičnih zasvojenosti. Do-
jemanje iger na srečo in soočanje s tem problemom sta se skozi čas spremi-
njala, zato predstavljata dober uvod v primer regulacije nekemičnih zasvo-
jenosti. V stari ljudski modrosti so bile igre na srečo razumljene kot zasvo-
jenost, v DSM-V1 pa so kot zasvojenost2 registrirane šele od maja 2013. O
težavah, tudi finančnih, igralcev na srečo se lahko poučimo v drami Čeho-
va Tri sestre, kjer brat Andrej zakocka hišo. Tudi Dostojevski je enega svo-
jih romanov posvetil igram na srečo3 (Dostojevski, 1991). Skozi stoletja so
bile igre na srečo v krščansko-židovski tradiciji razumljene kot nemoralno
vedenje in greh. Posledice tega vedenja je bilo težko skriti in vedno so vpli-
vale na usode glavnih junakov – tako je tudi dandanes. V Sloveniji o igrah
na srečo in zasvojenosti z njimi dolgo nismo govorili; zdelo se je, da je to
problem, ki zadeva druge ljudi – na primer tujce, ki igrajo v naših kazino-
jih. Do 80-ih let 20. stoletja so igre na srečo veljale le kot dopolnilo obstoje-
čim turističnim kapacitetam za tujce, ne pa tudi za domačine. Šele po letu
1990 so Slovenci smeli vstopiti v kazinoje in takrat smo spoznali, da pro-
blemov z igrami na srečo nimajo samo tujci, ampak tudi domačini. V tem
času je v ospredje prišlo drugo obdobje, tako imenovana zakonodajna faza,
v kateri je veljalo prepričanje, da je prekomerno igranje iger na srečo kakor
tudi prekomerne dobičke prirediteljev iger na srečo možno zajeziti z zako-
nodajo in drugimi ukrepi. V Sloveniji imamo veljavno zakonodajo na po-
dročju iger na srečo iz leta 1995, ta pa je bila nato dopolnjena v letih 2001,
1 Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders, 5th edition.
2 »Gambling Disorder« je vključen med poglavje „Non-Substance-Related Disorders“, pred tem
3 pa je bil uvrščen med motnje vedenja.
»The Gambler«, 1867.
84
V OBALNO-KRAŠKI REGIJI – regulacija in zdravljenje
IN PRIMORSKO-GORANSKI ŽUPANIJI
Mirna Macur, Urška Stepanek
Regulacija nekemičnih zasvojenosti – primer iger na srečo
Med nekemične zasvojenosti uradno štejemo le igre na srečo oz. hazard, ki
je hkrati najstarejša oblika danes poznanih nekemičnih zasvojenosti. Do-
jemanje iger na srečo in soočanje s tem problemom sta se skozi čas spremi-
njala, zato predstavljata dober uvod v primer regulacije nekemičnih zasvo-
jenosti. V stari ljudski modrosti so bile igre na srečo razumljene kot zasvo-
jenost, v DSM-V1 pa so kot zasvojenost2 registrirane šele od maja 2013. O
težavah, tudi finančnih, igralcev na srečo se lahko poučimo v drami Čeho-
va Tri sestre, kjer brat Andrej zakocka hišo. Tudi Dostojevski je enega svo-
jih romanov posvetil igram na srečo3 (Dostojevski, 1991). Skozi stoletja so
bile igre na srečo v krščansko-židovski tradiciji razumljene kot nemoralno
vedenje in greh. Posledice tega vedenja je bilo težko skriti in vedno so vpli-
vale na usode glavnih junakov – tako je tudi dandanes. V Sloveniji o igrah
na srečo in zasvojenosti z njimi dolgo nismo govorili; zdelo se je, da je to
problem, ki zadeva druge ljudi – na primer tujce, ki igrajo v naših kazino-
jih. Do 80-ih let 20. stoletja so igre na srečo veljale le kot dopolnilo obstoje-
čim turističnim kapacitetam za tujce, ne pa tudi za domačine. Šele po letu
1990 so Slovenci smeli vstopiti v kazinoje in takrat smo spoznali, da pro-
blemov z igrami na srečo nimajo samo tujci, ampak tudi domačini. V tem
času je v ospredje prišlo drugo obdobje, tako imenovana zakonodajna faza,
v kateri je veljalo prepričanje, da je prekomerno igranje iger na srečo kakor
tudi prekomerne dobičke prirediteljev iger na srečo možno zajeziti z zako-
nodajo in drugimi ukrepi. V Sloveniji imamo veljavno zakonodajo na po-
dročju iger na srečo iz leta 1995, ta pa je bila nato dopolnjena v letih 2001,
1 Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders, 5th edition.
2 »Gambling Disorder« je vključen med poglavje „Non-Substance-Related Disorders“, pred tem
3 pa je bil uvrščen med motnje vedenja.
»The Gambler«, 1867.
84
