Page 69 - Panjek, Aleksander. 2016. Krvavi poljub svobode: upor na galeji Loredani v Kopru in beg galjotov na Kras leta 1605. Založba Univerze na Primorskem, Založništvo tržaškega tiska, Koper - Trst
P. 69
iv ljudi, skupnosti in lokalnih oblasti na habsburški strani
podlagi tolikšnega zaslužka z menjavo »treba verjeti, da so vaši podložniki
prejeli veliko količino denerja, a tega nočejo priznati«, vsekakor pa menil, da
so kmetje galjotom denar »odvzeli« (si che si deve senon credere, che li subdi-
ti suoi habbino hauto in gran quantita di danari, ma non lo voleno confessa-
re /…/ danari, et robbe tiolte alli galeotti dalli subditi).2 Spomnimo se, kako je
tudi goriški namestnik glavarja Gaspar de Lantheri na podlagi izjav nekate-
rih izmed galjotov, pridržanih v zaporu na gradu v Gorici, sporočal, da »po-
tem, ko so se izkrcali iz galeje, medtem ko so hodili proti bližnjim vasem in na
cesti in v samih vaseh, bili oropani blaga in denarja, ki so jih imeli na sebi«.3
Galjoti na begu so se izkrcali na ozemlju habsburškega mesta Trsta, a
kmalu potem, ko so se povzpeli na kraško planoto, so prešli na območje, ki je
pripadalo gospostvu in deželskemu sodišču Devin, zatem pa so na svoji poti
prešli ozemlje še drugih primorskih gospostev. V odzivih lokalnih oblasti na
habsburški strani je mogoče opaziti razlike med predstavnikoma centralne
oblasti (namestnikoma glavarja) v Trstu in v Gorici, tržaškimi mestnimi ob-
lastmi ter tistimi v posameznih kraških gospostvih. Že uvodoma je mogoče
ugotoviti, da je bil pristop habsburških lokalnih oblasti neusklajen in čeprav
so se na beneški strani pritoževali nad njihovo splošno nekooperativnostjo,
je mogoče presoditi, da je bilo pomanjkanje sodelovanja z Benečani dejansko
tudi edina skupna poteza v odzivu različnih oblastev.
Najodločneje so habsburške oblasti ravnale v Gorici, vsaj na začetku. Na
povelje namestnika glavarja Gasparja de Lantherija, vladarjevega predstavni-
ka v Goriški grofiji, so bili vsi galjoti, ki so se nahajali v Gorici, aretirani in
pridržani na tamkajšnjem gradu (tutti li galiotti che si ritrovava qui in Goritia
furono Rettenutti di ordine del Illustrissimo Signor Luogotenente /…/ in Cas-
tello). A preostali denar je že pred tem (vsaj) eden od galjotov izročil goriške-
mu gastaldu Horatiu Posarellu. Odgovornost za pridržanje in kasnejša zasli-
šanja je tu prevzel predstavnik vladarja in ne predstavnik mestne oblasti, torej
gastald mesta Posarello. V Gorici so galjote obdržali v ujetništvu vsaj sedem
mesecev, saj je bil še decembra 1605 Cesare iz Padove iz zapora na goriškem
gradu poslan na zaslišanje na devinski grad v sklopu procesa o dogodkih in
streljanju v Zgoniku, v katerem je bil ranjen.4 Poleg tega, ko je kmalu po begu
2 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 4a, f. 10v–11v, Ludovico Lengo castellano di Duino (Devin, 18. maj 1605).
3 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 4a, f. 14, Gaspar de Lantherijs Goritiae Locumntenens (Gorica, 22. maj
1605). V Trstu je vladarja predstavljal glavar, njegov namestnik pa se je nazival luogotenente ali vicario,
Scussa, Storia cronografica di Trieste, 273.
4 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 4a, f. 10v, Lodovicho Lengo castellano di Duino (Devin, 17. maj 1605); prav
tam, f. 13, Horatio Posarello Gastaldo (Gorica, 19. maj 1605); prav tam, f. 20v–22, Cesare di Padua, et mio
padre si chiama Alessandro da Fosson (Devin, 9. december 1605); prav tam, fol. 33v, Giulio Cesare Poza-
nis de Sesia del stato del Duca di Parma (Gorica, 6. maj 1605).
69
podlagi tolikšnega zaslužka z menjavo »treba verjeti, da so vaši podložniki
prejeli veliko količino denerja, a tega nočejo priznati«, vsekakor pa menil, da
so kmetje galjotom denar »odvzeli« (si che si deve senon credere, che li subdi-
ti suoi habbino hauto in gran quantita di danari, ma non lo voleno confessa-
re /…/ danari, et robbe tiolte alli galeotti dalli subditi).2 Spomnimo se, kako je
tudi goriški namestnik glavarja Gaspar de Lantheri na podlagi izjav nekate-
rih izmed galjotov, pridržanih v zaporu na gradu v Gorici, sporočal, da »po-
tem, ko so se izkrcali iz galeje, medtem ko so hodili proti bližnjim vasem in na
cesti in v samih vaseh, bili oropani blaga in denarja, ki so jih imeli na sebi«.3
Galjoti na begu so se izkrcali na ozemlju habsburškega mesta Trsta, a
kmalu potem, ko so se povzpeli na kraško planoto, so prešli na območje, ki je
pripadalo gospostvu in deželskemu sodišču Devin, zatem pa so na svoji poti
prešli ozemlje še drugih primorskih gospostev. V odzivih lokalnih oblasti na
habsburški strani je mogoče opaziti razlike med predstavnikoma centralne
oblasti (namestnikoma glavarja) v Trstu in v Gorici, tržaškimi mestnimi ob-
lastmi ter tistimi v posameznih kraških gospostvih. Že uvodoma je mogoče
ugotoviti, da je bil pristop habsburških lokalnih oblasti neusklajen in čeprav
so se na beneški strani pritoževali nad njihovo splošno nekooperativnostjo,
je mogoče presoditi, da je bilo pomanjkanje sodelovanja z Benečani dejansko
tudi edina skupna poteza v odzivu različnih oblastev.
Najodločneje so habsburške oblasti ravnale v Gorici, vsaj na začetku. Na
povelje namestnika glavarja Gasparja de Lantherija, vladarjevega predstavni-
ka v Goriški grofiji, so bili vsi galjoti, ki so se nahajali v Gorici, aretirani in
pridržani na tamkajšnjem gradu (tutti li galiotti che si ritrovava qui in Goritia
furono Rettenutti di ordine del Illustrissimo Signor Luogotenente /…/ in Cas-
tello). A preostali denar je že pred tem (vsaj) eden od galjotov izročil goriške-
mu gastaldu Horatiu Posarellu. Odgovornost za pridržanje in kasnejša zasli-
šanja je tu prevzel predstavnik vladarja in ne predstavnik mestne oblasti, torej
gastald mesta Posarello. V Gorici so galjote obdržali v ujetništvu vsaj sedem
mesecev, saj je bil še decembra 1605 Cesare iz Padove iz zapora na goriškem
gradu poslan na zaslišanje na devinski grad v sklopu procesa o dogodkih in
streljanju v Zgoniku, v katerem je bil ranjen.4 Poleg tega, ko je kmalu po begu
2 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 4a, f. 10v–11v, Ludovico Lengo castellano di Duino (Devin, 18. maj 1605).
3 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 4a, f. 14, Gaspar de Lantherijs Goritiae Locumntenens (Gorica, 22. maj
1605). V Trstu je vladarja predstavljal glavar, njegov namestnik pa se je nazival luogotenente ali vicario,
Scussa, Storia cronografica di Trieste, 273.
4 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 4a, f. 10v, Lodovicho Lengo castellano di Duino (Devin, 17. maj 1605); prav
tam, f. 13, Horatio Posarello Gastaldo (Gorica, 19. maj 1605); prav tam, f. 20v–22, Cesare di Padua, et mio
padre si chiama Alessandro da Fosson (Devin, 9. december 1605); prav tam, fol. 33v, Giulio Cesare Poza-
nis de Sesia del stato del Duca di Parma (Gorica, 6. maj 1605).
69
