Page 136 - Gričar, Sergej, in Štefan Bojnec, 2016. Aplikacija metodologije časovnih serij na primeru turističnih cen. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 136
Aplikacija metodologije časovnih serij na primeru turističnih cen
gostinstvu pomeni nov koncept pri ocenjevanju in napovedovanju gibanja
cen v gostinstvu. Uporaba kointegracijske vektorske analize omogoča več-
jo izpovedno analitično vrednost medčasovnega modela cen v gostinstvu v
Sloveniji, ki se kaže v tem, da nestacionarne spremenljivke lahko kointegri-
rajo, dokler ne nastanejo trajne dolgoročne distorzije v ekonomski politiki.
Za opis celotnega kointegracijskega prostora moramo navesti še koefi-
ciente prilagajanja odklonom od ravnovesja, ki jih predstavljajo koeficienti
(Masten 2008). Tisto, kar je opazno na dolgi rok, je koeficient prilagajanja
cen v gostinstvu. Koeficient je zelo neznačilen, kar vidimo iz Pregledni-
ce 16. To pomeni, da se ICGS ne odziva na dogajanje v makroekonom-
skem okolju gospodarstva, ki ga predstavlja ocenjeni model. Rezultat kaže
na visoko stopnjo realne togosti slovenskega gostinstva, ki je odsev visoke
stopnje institucionalne rigidnosti. Podatek vsekakor ni spodbuden, saj je
136 prožnost tega trga ključna za učinkovito absorpcijo asimetričnih šokov v
turizmu. Ravno obratno je s koeficientom prilagajanja inflacije. Vrednost
koeficienta -0,239 (Preglednica 16) kaže, da se velika večina odklonov od
ravnovesja izravna s spremembo inflacije že znotraj enega meseca. To po-
meni, da se pritiski cen v gostinstvu zelo hitro prenašajo v višje cene. Oce-
njeni model je zapisan v Preglednici 16. Po metodi sistemskega sekvenčne-
ga izločanja regresorjev so neznačilni regresorji označeni z vezajem (-).
Interpretacija rezultatov
Ugotovitve: Vektor determinističnih spremenljivk določa enajst nepravih
sezonskih spremenljivk, strukturni lom, D1 in IDDV. Postavljeni model
VEC na kratek rok tako prikaže, da so cene v gostinstvu statistično zna-
čilno odvisne od časa v mesecih januar in april. Prav tako so cene v gostin-
stvu statistično značilno spremenjene navzgor ob spremembi DDV. Iz Pre-
glednice 16 razberemo, da ima najvišjo sezonskost ICGSEA. Do podobne
ugotovitve smo prišli že z univariatno analizo. Med seboj podobno gibanje
imata ICŽP in ICŽPEA. Pri tem najbolj izstopa strukturni lom, ki naka-
zuje pričetek gospodarskih sprememb doma in v regiji.
gostinstvu pomeni nov koncept pri ocenjevanju in napovedovanju gibanja
cen v gostinstvu. Uporaba kointegracijske vektorske analize omogoča več-
jo izpovedno analitično vrednost medčasovnega modela cen v gostinstvu v
Sloveniji, ki se kaže v tem, da nestacionarne spremenljivke lahko kointegri-
rajo, dokler ne nastanejo trajne dolgoročne distorzije v ekonomski politiki.
Za opis celotnega kointegracijskega prostora moramo navesti še koefi-
ciente prilagajanja odklonom od ravnovesja, ki jih predstavljajo koeficienti
(Masten 2008). Tisto, kar je opazno na dolgi rok, je koeficient prilagajanja
cen v gostinstvu. Koeficient je zelo neznačilen, kar vidimo iz Pregledni-
ce 16. To pomeni, da se ICGS ne odziva na dogajanje v makroekonom-
skem okolju gospodarstva, ki ga predstavlja ocenjeni model. Rezultat kaže
na visoko stopnjo realne togosti slovenskega gostinstva, ki je odsev visoke
stopnje institucionalne rigidnosti. Podatek vsekakor ni spodbuden, saj je
136 prožnost tega trga ključna za učinkovito absorpcijo asimetričnih šokov v
turizmu. Ravno obratno je s koeficientom prilagajanja inflacije. Vrednost
koeficienta -0,239 (Preglednica 16) kaže, da se velika večina odklonov od
ravnovesja izravna s spremembo inflacije že znotraj enega meseca. To po-
meni, da se pritiski cen v gostinstvu zelo hitro prenašajo v višje cene. Oce-
njeni model je zapisan v Preglednici 16. Po metodi sistemskega sekvenčne-
ga izločanja regresorjev so neznačilni regresorji označeni z vezajem (-).
Interpretacija rezultatov
Ugotovitve: Vektor determinističnih spremenljivk določa enajst nepravih
sezonskih spremenljivk, strukturni lom, D1 in IDDV. Postavljeni model
VEC na kratek rok tako prikaže, da so cene v gostinstvu statistično zna-
čilno odvisne od časa v mesecih januar in april. Prav tako so cene v gostin-
stvu statistično značilno spremenjene navzgor ob spremembi DDV. Iz Pre-
glednice 16 razberemo, da ima najvišjo sezonskost ICGSEA. Do podobne
ugotovitve smo prišli že z univariatno analizo. Med seboj podobno gibanje
imata ICŽP in ICŽPEA. Pri tem najbolj izstopa strukturni lom, ki naka-
zuje pričetek gospodarskih sprememb doma in v regiji.
