Page 13 - Mevlja, Bojan, in Kavčič, Klemen, 2016. Vpliv deležnikov na razvoj nevladnih izobraževalnih organizacij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 13
1 Uvod
Pojem neprofitna organizacija predstavlja dve vrsti organizacij. Ene
so javne neprofitne organizacije, ki so jih ustanovile javne insti-
tucije. Njihovo poslanstvo je implementacija javnega interesa. Na
drugi strani pa imamo zasebne neprofitne organizacije, ki so jih
ustanovile zasebne fizične in pravne osebe, katerih poslanstvo je
uresničevanje skupnega in/ali javnega interesa. Tako javni kot sku-
pni interes predstavljata legitimno operacionalizacijo splošnega
družbenega interesa (Monnier in Thiry 1997, 324).
Rakar et al. (2011, 17) pišejo, da v splošnem lahko zasebne nepro-
fitne organizacije opredelimo kot širok spekter organizacij, ki niso
niti tržne niti državne, v javnosti pa so poimenovane z različnimi
imeni, kot so neprofitne, prostovoljne, humanitarne, neodvisne, ci-
vilnodružbene in nevladne organizacije. V pričujoči monografiji smo
jih poimenovali nevladne organizacije.
Kot meni Salamon (2010, 168), smo bili v zadnjih petindvajsetih
letih priča veliki širitvi filantropije, prostovoljnega dela, in organiza-
cij civilne družbe po vsem svetu. Posledično je zato poraslo tudi zani-
manje za akademsko raziskovanje tega področja. Največ akademskih
in raziskovalnih del na tem področju je seveda s področja socioloških
znanosti (DiMaggio in Anheier 1990). Na drugi strani druge družbo-
slovne vede tematiko mnogo manj obsežno obravnavajo.
Na področju ekonomije se tematiki lahko približamo prek intere-
sne teorije. Tavčar (2009, 259) omenja, da je za organizacijo značilen
dvojni vidik. Organizacija kot instrument za doseganje zastavljenih
ciljev posameznikov in organizacija kot skupnost interesov, za kate-
rega je značilna kompleksnost in kjer uspešnost organizacije pred-
stavlja skladnost delovanja z namenom ustanovitve, ob upoštevanju
interesov zunanjih in notranjih deležnikov. Značaj organizacije je to-
11
Pojem neprofitna organizacija predstavlja dve vrsti organizacij. Ene
so javne neprofitne organizacije, ki so jih ustanovile javne insti-
tucije. Njihovo poslanstvo je implementacija javnega interesa. Na
drugi strani pa imamo zasebne neprofitne organizacije, ki so jih
ustanovile zasebne fizične in pravne osebe, katerih poslanstvo je
uresničevanje skupnega in/ali javnega interesa. Tako javni kot sku-
pni interes predstavljata legitimno operacionalizacijo splošnega
družbenega interesa (Monnier in Thiry 1997, 324).
Rakar et al. (2011, 17) pišejo, da v splošnem lahko zasebne nepro-
fitne organizacije opredelimo kot širok spekter organizacij, ki niso
niti tržne niti državne, v javnosti pa so poimenovane z različnimi
imeni, kot so neprofitne, prostovoljne, humanitarne, neodvisne, ci-
vilnodružbene in nevladne organizacije. V pričujoči monografiji smo
jih poimenovali nevladne organizacije.
Kot meni Salamon (2010, 168), smo bili v zadnjih petindvajsetih
letih priča veliki širitvi filantropije, prostovoljnega dela, in organiza-
cij civilne družbe po vsem svetu. Posledično je zato poraslo tudi zani-
manje za akademsko raziskovanje tega področja. Največ akademskih
in raziskovalnih del na tem področju je seveda s področja socioloških
znanosti (DiMaggio in Anheier 1990). Na drugi strani druge družbo-
slovne vede tematiko mnogo manj obsežno obravnavajo.
Na področju ekonomije se tematiki lahko približamo prek intere-
sne teorije. Tavčar (2009, 259) omenja, da je za organizacijo značilen
dvojni vidik. Organizacija kot instrument za doseganje zastavljenih
ciljev posameznikov in organizacija kot skupnost interesov, za kate-
rega je značilna kompleksnost in kjer uspešnost organizacije pred-
stavlja skladnost delovanja z namenom ustanovitve, ob upoštevanju
interesov zunanjih in notranjih deležnikov. Značaj organizacije je to-
11
