Page 18 - Mevlja, Bojan, in Kavčič, Klemen, 2016. Vpliv deležnikov na razvoj nevladnih izobraževalnih organizacij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 18
1 Uvod
ganizacijah govorijo o tem, da na neprofitne organizacije vpliva več
različnih deležnikov. To so lahko njihovi člani, uporabniki, donatorji,
zaposleni ipd. Na drugi strani pa moramo pogledati tudi vzroke, za-
radi katerih naj bi nevladne organizacije upoštevale svoje deležnike.
Ti pa so lahko socialni vpliv, finančni viri, etični ipd. Prav zato naj
bi vodilni v nevladnih organizacijah tem interesom posvečali veliko
pozornost, saj naj bi bila od njih odvisna uspešnost nevladne orga-
nizacije. Zato smo prepričani, da smo izhajajoč iz teorije principala
in agenta ter skrbniške teorije, kjer vidimo dvojen način obravnava-
nja neprofitnih organizacij oz. managerjev (nadzor vs. zaupanje), ti
nadgradili s pomenom upoštevanja uspešnosti nevladnih organiza-
cij. To področje je v znanstveni literaturi neraziskano.
Monografija temelji na predpostavki, da je za organizacijo znači-
len dvojni vidik, to je, da lahko na organizacijo gledamo kot na in-
strument in na skupnost interesov. Ne smemo pozabiti na oba pre-
krivajoča se vidika, ki eden brez drugega ne moreta obstajati, zato je
treba najti sinergijo med njima. Monografija s svojo raziskavo omo-
goča predvsem razvijajoči se pogled na področju pomena uspešnosti
nevladnih organizacij, kjer vidimo prispevek k znanosti predvsem v
soočenju našega preučevanja s pogledom, ki prevladuje. Ta je, da so
neprofitne organizacije skupnosti interesov, kjer prevladuje misel-
nost, da so organizacije uspešne, če dosegajo svoje poslanstvo, tudi
če pozabljajo na finančni vidik. Zato smo poudarili pomen sinergij
med obema vidikoma.
Ugotovitve in predlogi na področju interesov deležnikov na uspeš-
nost nevladnih organizacij, ki so sledile iz raziskave, bodo v pomoč
managerjem v slovenskih nevladnih organizacijah pri načrtovanju
in snovanju dolgoročnega razvoja oz. dolgoročne politike organiza-
cije.
Med omejitve raziskave bi lahko v prvi vrsti šteli kompleksnost
in heterogenost nevladnih organizacij. Naslednja omejitev je ome-
jitev raziskave samo na nevladne organizacije, in sicer zasebne za-
vode. Med omejitve bi lahko šteli tudi omejenost zmogljivosti po-
sameznega raziskovalca in omejitev pri pridobivanju zaupnih, ob-
čutljivih informacij od managerjev in preostalih deležnikov v ne-
vladnih organizacijah. Prav tako je omejitev kvantitativne raziskave
16
ganizacijah govorijo o tem, da na neprofitne organizacije vpliva več
različnih deležnikov. To so lahko njihovi člani, uporabniki, donatorji,
zaposleni ipd. Na drugi strani pa moramo pogledati tudi vzroke, za-
radi katerih naj bi nevladne organizacije upoštevale svoje deležnike.
Ti pa so lahko socialni vpliv, finančni viri, etični ipd. Prav zato naj
bi vodilni v nevladnih organizacijah tem interesom posvečali veliko
pozornost, saj naj bi bila od njih odvisna uspešnost nevladne orga-
nizacije. Zato smo prepričani, da smo izhajajoč iz teorije principala
in agenta ter skrbniške teorije, kjer vidimo dvojen način obravnava-
nja neprofitnih organizacij oz. managerjev (nadzor vs. zaupanje), ti
nadgradili s pomenom upoštevanja uspešnosti nevladnih organiza-
cij. To področje je v znanstveni literaturi neraziskano.
Monografija temelji na predpostavki, da je za organizacijo znači-
len dvojni vidik, to je, da lahko na organizacijo gledamo kot na in-
strument in na skupnost interesov. Ne smemo pozabiti na oba pre-
krivajoča se vidika, ki eden brez drugega ne moreta obstajati, zato je
treba najti sinergijo med njima. Monografija s svojo raziskavo omo-
goča predvsem razvijajoči se pogled na področju pomena uspešnosti
nevladnih organizacij, kjer vidimo prispevek k znanosti predvsem v
soočenju našega preučevanja s pogledom, ki prevladuje. Ta je, da so
neprofitne organizacije skupnosti interesov, kjer prevladuje misel-
nost, da so organizacije uspešne, če dosegajo svoje poslanstvo, tudi
če pozabljajo na finančni vidik. Zato smo poudarili pomen sinergij
med obema vidikoma.
Ugotovitve in predlogi na področju interesov deležnikov na uspeš-
nost nevladnih organizacij, ki so sledile iz raziskave, bodo v pomoč
managerjem v slovenskih nevladnih organizacijah pri načrtovanju
in snovanju dolgoročnega razvoja oz. dolgoročne politike organiza-
cije.
Med omejitve raziskave bi lahko v prvi vrsti šteli kompleksnost
in heterogenost nevladnih organizacij. Naslednja omejitev je ome-
jitev raziskave samo na nevladne organizacije, in sicer zasebne za-
vode. Med omejitve bi lahko šteli tudi omejenost zmogljivosti po-
sameznega raziskovalca in omejitev pri pridobivanju zaupnih, ob-
čutljivih informacij od managerjev in preostalih deležnikov v ne-
vladnih organizacijah. Prav tako je omejitev kvantitativne raziskave
16
