Page 122 - Zirnstein, Elizabeta, 2016. Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti delovnem razmerju. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 122
Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti v delovnem razmerju
ustvarjalnosti in inovativnosti v delovnem razmerju v Sloveniji. Avtorica
najprej obravnava vprašanje pravnosistemske umestitve analiziranih pravil
in opozarja na iskanje primernega ravnotežja med izhodišči delovnega pra-
va ter prava intelektualne lastnine, ki glede tega, komu pripadajo rezulta-
ti inovativnosti v delovnem razmerju, temljita na diametralno nasprotnih
načelih. Avtorica opozori tudi na posebnosti ugotavljanja obstoja delovne-
ga razmerja v primerih, ko gre za delovna mesta in dela, ki zahtevajo ustvar-
jalnost in inovativnost. Nato se osredotoči na vprašanje imetništva pravic
iz inovacij, ustvarjenih v delovnem razmerju. Pravno ureditev na tem po-
dročju analizira natančno in sistematično, posveti se tako vsebinskim kot
tudi postopkovnim vidikom ureditve, opozarja na nedoslednosti v zako-
nodaji in izpostavlja tiste vidike, ki v praksi povzročajo največ težav. Enako
natančna je tudi analiza pravne ureditve nagrajevanja za inovacije in druge
122 stvaritve, ki jih delavci ustvarijo v delovnem razmerju. V četrtem poglavju
avtorica rezultate analize, predstavljene v tretjem poglavju, nadgradi z ana-
lizo učinkovitosti regulacije ustvarjalnosti in inovativnosti v Sloveniji. Pri
tem uporabi orodja ekonomske analize prava, ki jih kombinira tudi z naj-
novejšimi spoznanji na področju vedenjske ekonomije. Peto poglavje je na-
menjeno sintezi celotnega dela, v kateri so predstavljeni temeljni zaključki
ter podana priporočila za drugačno pravno ureditev.
Monografija nedvomno sodi na knjižne police vseh, ki se ukvarja-
jo z ustvarjalnostjo in inovativnostjo v podjetjih in drugih organizacijah.
Njen temeljni prispevek je v tem, da izpostavlja pravne vidike obravnava-
nega problema, kar je v slovenskem prostoru novost; prav s tem fokusom
se bistveno razlikuje od vseh ostalih del, ki obravnavajo takšne ali drugač-
ne vidike ustvarjalnosti in inovativnosti. Temeljita pravna analiza, v ka-
teri se avtorica kritično opredeljuje do aktualnih zakonodajnih rešitev ter
predlaga drugačne, pomeni pomemben znanstveni prispevek na obravna-
vanem področju. Avtorica pa zakonodaje ne obravnava zgolj s teoretičnega
in znanstvenega, pač pa tudi s povsem praktičnega vidika, kar knjigi daje
posebno vrednost in pečat. Prav zaradi tega bo delo lahko v pomoč uporab-
nikom, ki jim mestoma nedosledna in nedoročena pravna ureditev v praksi
povzroča težave. Nenazadnje pa monografija predstavlja pomembno izho-
dišče za pripravo zakonskih sprememb v slovenskem prostoru.
dr. Špelca Mežnar
ustvarjalnosti in inovativnosti v delovnem razmerju v Sloveniji. Avtorica
najprej obravnava vprašanje pravnosistemske umestitve analiziranih pravil
in opozarja na iskanje primernega ravnotežja med izhodišči delovnega pra-
va ter prava intelektualne lastnine, ki glede tega, komu pripadajo rezulta-
ti inovativnosti v delovnem razmerju, temljita na diametralno nasprotnih
načelih. Avtorica opozori tudi na posebnosti ugotavljanja obstoja delovne-
ga razmerja v primerih, ko gre za delovna mesta in dela, ki zahtevajo ustvar-
jalnost in inovativnost. Nato se osredotoči na vprašanje imetništva pravic
iz inovacij, ustvarjenih v delovnem razmerju. Pravno ureditev na tem po-
dročju analizira natančno in sistematično, posveti se tako vsebinskim kot
tudi postopkovnim vidikom ureditve, opozarja na nedoslednosti v zako-
nodaji in izpostavlja tiste vidike, ki v praksi povzročajo največ težav. Enako
natančna je tudi analiza pravne ureditve nagrajevanja za inovacije in druge
122 stvaritve, ki jih delavci ustvarijo v delovnem razmerju. V četrtem poglavju
avtorica rezultate analize, predstavljene v tretjem poglavju, nadgradi z ana-
lizo učinkovitosti regulacije ustvarjalnosti in inovativnosti v Sloveniji. Pri
tem uporabi orodja ekonomske analize prava, ki jih kombinira tudi z naj-
novejšimi spoznanji na področju vedenjske ekonomije. Peto poglavje je na-
menjeno sintezi celotnega dela, v kateri so predstavljeni temeljni zaključki
ter podana priporočila za drugačno pravno ureditev.
Monografija nedvomno sodi na knjižne police vseh, ki se ukvarja-
jo z ustvarjalnostjo in inovativnostjo v podjetjih in drugih organizacijah.
Njen temeljni prispevek je v tem, da izpostavlja pravne vidike obravnava-
nega problema, kar je v slovenskem prostoru novost; prav s tem fokusom
se bistveno razlikuje od vseh ostalih del, ki obravnavajo takšne ali drugač-
ne vidike ustvarjalnosti in inovativnosti. Temeljita pravna analiza, v ka-
teri se avtorica kritično opredeljuje do aktualnih zakonodajnih rešitev ter
predlaga drugačne, pomeni pomemben znanstveni prispevek na obravna-
vanem področju. Avtorica pa zakonodaje ne obravnava zgolj s teoretičnega
in znanstvenega, pač pa tudi s povsem praktičnega vidika, kar knjigi daje
posebno vrednost in pečat. Prav zaradi tega bo delo lahko v pomoč uporab-
nikom, ki jim mestoma nedosledna in nedoročena pravna ureditev v praksi
povzroča težave. Nenazadnje pa monografija predstavlja pomembno izho-
dišče za pripravo zakonskih sprememb v slovenskem prostoru.
dr. Špelca Mežnar
