Page 124 - Zirnstein, Elizabeta, 2016. Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti delovnem razmerju. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 124
Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti v delovnem razmerju
Monografija bo nepogrešljiv pripomoček vsem, ki se v podjetjih in dru-
gih organizacijah kakor koli srečujejo z vprašanjem spodbujanja inovativ-
nosti in ustvarjalnosti v delovnem razmerju. Avtorica obstoječo pravno
ureditev jasno in natančno interpretira, pri čemer opozarja na tiste zakon-
ske določbe, ki so nerazumljive, nejasne ali pomensko odprte, ter predlaga
primerne rešitve in razlage. Poudariti velja avtoričina razmišljanja o pome-
nu nagrajevanja za inovativnost v delovnem razmerju, podana so tudi pri-
poročila za oblikovanje primernih rešitev na ravni podjetij in drugih or-
ganizacij. Nenazadnje monografija predstavlja pomembno izhodišče za
pripravo morebitnih zakonskih sprememb na obravnavanem področju.
Tudi nepoznavalcem področja bo knjiga zelo dragocena, saj so uvodoma
predstavljeni temeljni koncepti varstva rezultatov inovativnosti s pravica-
mi intelektualne lastnine, pojasnjen je odnos med delovnopravnimi pravi-
124 li na eni strani in pravili prava intelektualne lastnine na drugi, prav tako so
podana izhodišča za razumevanje posebnosti delovnih razmerij, kadar gre
za dela in naloge, ki zahtevajo inovativnost in kreativnost. Besedilo mono-
grafije je lahko berljivo, obravnava je sistematična, logična, jasna, avtorica
bralca zlahkoma vodi tudi skozi zapletene pravne koncepte.
Knjiga je razdeljena na pet poglavij, ki si logično sledijo. Uvodno pog-
lavje je namenjeno predstavitvi izhodišč in temeljnih teoretičnih koncep-
tov, ki predstavljajo podlago za nadaljnja izvajanja. V drugem poglavju av-
torica opisuje pomen alokacije koristi iz inovacij v delovnem razmerju ter
pojasnjuje, kaj je sploh tisto, kar je lahko »predmet delitve koristi« med
delavcem in delodajalcem. Tretje poglavje vsebuje analizo pravne uredi-
tve ustvarjalnosti in inovativnosti v Sloveniji po treh vsebinskih sklopih:
pravnosistemska umestitev, upravičenost do rezultatov inovativnosti v de-
lovnem razmerju, pravica delavca do nagrade. Četrto poglavje predstavlja
nadgradnjo tretjega. V njem avtorica z uporabo orodij ekonomske anali-
ze prava oceni učinkovitost pravne ureditve ustvarjalnosti in inovativno-
sti v delovnem razmerju v Sloveniji. Sklepno, peto poglavje pomeni sinte-
zo celotnega besedila, v kateri so podani avtoričini zaključki in priporočila.
Vloga pravne ureditve pri spodbujanju ustvarjalnosti in inovativno-
sti je pogosto spregledana. Inovacijska strategija in politika vsake države bi
morala vključevati kombinacijo specifičnih ukrepov na različnih področ-
jih, kamor spada tudi učinkovita pravna ureditev. Monografija predstavlja
pomembno izhodišče za nadaljnja prizadevanja v tej smeri.
dr. Martina Repas
Monografija bo nepogrešljiv pripomoček vsem, ki se v podjetjih in dru-
gih organizacijah kakor koli srečujejo z vprašanjem spodbujanja inovativ-
nosti in ustvarjalnosti v delovnem razmerju. Avtorica obstoječo pravno
ureditev jasno in natančno interpretira, pri čemer opozarja na tiste zakon-
ske določbe, ki so nerazumljive, nejasne ali pomensko odprte, ter predlaga
primerne rešitve in razlage. Poudariti velja avtoričina razmišljanja o pome-
nu nagrajevanja za inovativnost v delovnem razmerju, podana so tudi pri-
poročila za oblikovanje primernih rešitev na ravni podjetij in drugih or-
ganizacij. Nenazadnje monografija predstavlja pomembno izhodišče za
pripravo morebitnih zakonskih sprememb na obravnavanem področju.
Tudi nepoznavalcem področja bo knjiga zelo dragocena, saj so uvodoma
predstavljeni temeljni koncepti varstva rezultatov inovativnosti s pravica-
mi intelektualne lastnine, pojasnjen je odnos med delovnopravnimi pravi-
124 li na eni strani in pravili prava intelektualne lastnine na drugi, prav tako so
podana izhodišča za razumevanje posebnosti delovnih razmerij, kadar gre
za dela in naloge, ki zahtevajo inovativnost in kreativnost. Besedilo mono-
grafije je lahko berljivo, obravnava je sistematična, logična, jasna, avtorica
bralca zlahkoma vodi tudi skozi zapletene pravne koncepte.
Knjiga je razdeljena na pet poglavij, ki si logično sledijo. Uvodno pog-
lavje je namenjeno predstavitvi izhodišč in temeljnih teoretičnih koncep-
tov, ki predstavljajo podlago za nadaljnja izvajanja. V drugem poglavju av-
torica opisuje pomen alokacije koristi iz inovacij v delovnem razmerju ter
pojasnjuje, kaj je sploh tisto, kar je lahko »predmet delitve koristi« med
delavcem in delodajalcem. Tretje poglavje vsebuje analizo pravne uredi-
tve ustvarjalnosti in inovativnosti v Sloveniji po treh vsebinskih sklopih:
pravnosistemska umestitev, upravičenost do rezultatov inovativnosti v de-
lovnem razmerju, pravica delavca do nagrade. Četrto poglavje predstavlja
nadgradnjo tretjega. V njem avtorica z uporabo orodij ekonomske anali-
ze prava oceni učinkovitost pravne ureditve ustvarjalnosti in inovativno-
sti v delovnem razmerju v Sloveniji. Sklepno, peto poglavje pomeni sinte-
zo celotnega besedila, v kateri so podani avtoričini zaključki in priporočila.
Vloga pravne ureditve pri spodbujanju ustvarjalnosti in inovativno-
sti je pogosto spregledana. Inovacijska strategija in politika vsake države bi
morala vključevati kombinacijo specifičnih ukrepov na različnih področ-
jih, kamor spada tudi učinkovita pravna ureditev. Monografija predstavlja
pomembno izhodišče za nadaljnja prizadevanja v tej smeri.
dr. Martina Repas
