Page 128 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 128
turizem v avstrijskem primorju

Največ gostov je bilo sprva nastanjenih v sanatorijih, kar lahko kaže na
pretežno zdraviliški značaj kraja v tem obdobju. V letu 1899 so v zdravili-
šču beležili porast števila gostov, število bolnih obiskovalcev pa ni naraslo.71
Kljub temu da je skupno število gostov naraščalo, je na prehodu iz 19. v 20.
stoletje število smrtnih primerov ostajalo stabilno. Če je bilo leta 1898 teh 22,
so jih naslednje leto zabeležili 16, nato 24, leta 1901 pa 18. Bolniki so umira-
li za pljučno tuberkulozo, pljučnico, možgansko kapjo, zaradi srčnih napak,
pljučnih emfizemov, pljučnih edemov, vnetja srčne mišice, vročine in slad-
korne bolezni, bolezni srca, žil, bronhijev in živčnih motenj. Prof. Glax pa je
opozarjal, da je večina umrlih bolnikov, ki je trpela za pljučno tuberkulozo, v
zdravilišče prišla v zadnjem bolezenskem stadiju.72 V vseh omenjenih letih je
v primerjavi s celotnim številom gostov smrtnih primerov manj kot odstotek,
seveda pa vsi obiskovalci niso trpeli za hudimi boleznimi ali sploh bili bolni.

V drugi polovici 90-ih letih se je povečalo število gostov v penzionih,73 ki
so od tedaj dalje postopoma pridobivali daleč največ obiskovalcev. Poleg pen-
zionov je obisk naraščal tudi v zasebnih hišah in vilah, delno se je zmanjše-
val v sanatorijih. Sicer se je število obiskovalcev v sanatorijih gibalo med 2.700
in 4.900. V povprečju se je v obravnavanem obdobju tam zdravilo 3.700 obi-
skovalcev. Relativno konstanten je bil tudi obisk vojaškega zdravilišča. Giba-
nje števila obiskovalcev po posameznih tipologijah nastanitev kaže na to, da
je bilo potovanje v Opatijo v zdravstvene in kurativne namene pretežno kon-
stantno, večal pa se je obisk letoviščarjev, ki v kraj najverjetneje niso prihaja-
li na zdravljenje, temveč na oddih (Tabela 6). Taka slika je ustrezala trendom
tudi v drugih letoviščih riviere oziroma evropskim tendencam in navadam, ki
so pričele izpostavljati kopanje v morski vodi, sončenje in zadrževanje na pla-
ži, ko je nekdanje izključno kurativno letovanje v morskih krajih preraslo v le-
tovanje iz »užitka«.

71 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, 39/25, Fascicolo 39/25 Fonti
salutari (bagni), 784: Cur-Commission Abbazia, Jahres-Rechnung 1899, 4. 1. 1900.

72 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, 39/25, Fascicolo 39/25 Fon-
ti salutari (bagni), š. 784: Cur-Commission Abbazia, Jahres-Rechnung 1899, 4. 1. 1900; š. 1219: Jah-
resbericht pro 1900, Verstorbene Curgäste. Med umrlimi je bila tudi nadvojvodinja Gisela, še ne
štiriletna hči nadvojvode Jožefa Avgusta in nadvojvodinje Avguste, ki je za vnetjem potrebušnice
umrla 30. marca. V letih 1898 in 1900 so z družino letovali v Opatiji, najverjetneje so prihajali tudi
zaradi hčerkinega zdravljenja. Zanimivo pa je, da med podatki o visokih gostih leta 1901 niso ome-
njeni. V: AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25,
Fonti salutari (bagni), š. 1219: Mortalitäts-Bericht 1901, 21. 12. 1901, 1.

73 Glede na to, da ni prikazanih podatkov za posamezne hotele, sodijo ti najverjetneje v kategorijo
penzion, kar potrjujejo tudi tabele nacionalne sestave gostov v obdobju 1902–1904. Ravno tako je
mogoče, da od leta 1899, ko ni več podatkov za »Gostišče Slatina«, le-te vpisujejo v kategorijo pen-
zion.

126
   123   124   125   126   127   128   129   130   131   132   133