Page 129 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 129
na morju
Na podlagi dostopnih statističnih podatkov in poročil zdraviliške ko-
misije dobimo podrobnejšo sliko izvora obiskovalcev. Iz izseka poročila za
prve dneve v septembru leta 1890 si je mogoče ustvariti sliko o strukturi go-
stov po kraju izvora. Gostje so prihajali iz Dunaja, Budimpešte, Gradca, Gali-
cije, Češke in Trsta ter ostalih delov monarhije. Nekaj gostov je prišlo iz tuji-
ne, in sicer Rusije, Srbije, Francije in Egipta. Zdravilišče in kopališče v Opatiji
je prve dni septembra obiskalo 166 oseb. Po podatkih poročila so bili nasta-
njeni v: Villa Angiolina, Hotel Kroninprincess Stephanie, Gasthof Slatina, Ab-
bazia N. 14, Pension Villa Meyne, Hotel Quarnero, Villa Stella ter drugih ho-
telih in penzionih.74
Naslednje podrobnejše podatke o izvoru obiskovalcev dobimo v obdob-
ju 1902–1904. V treh letih je velika večina gostov prihajala iz domačega av-
strijskega in ogrskega dela monarhije. Daleč največje je bilo število gostov, ki
so prihajali iz Ogrske, Spodnje Avstrije, nato Galicije, Češke in Hrvaške. Iz-
med evropskih držav sta izstopali Nemčija in Rusija (okrog 1.000 iz posa-
mezne države), nato Srbija in Romunija (med 200 in 300 iz posamezne dr-
žave).75 Iz držav izven evropskega kontinenta je prihajalo le majhno število
gostov (Tabela 7).76 Desetletje kasneje je bila struktura gostov v Opatiji po-
dobna. V sezonah 1911, 1912 in 1913 je največ obiskovalcev še naprej prihajalo iz
avstrijskega in ogrskega dela monarhije. Iz avstrijskega dela so prednjačili go-
sti iz Dunaja, Češke, Galicije ter Hrvaške in Slavonije (domačini). Iz evrop-
skih držav so prevladovali nemški in ruski gosti (okrog 3.000 iz Nemčije in
2.000 iz Rusije), za njimi pa, sicer v veliko manjšem številu, gosti iz Srbije (ok-
rog 400) in Romunije (med 200 in 400). Okrog sto obiskovalcev je prihajalo
še iz Anglije in Francije, nekaj manj iz Italije. Število obiskovalcev iz preosta-
lih evropskih in neevropskih držav je bilo tudi v tem obdobju relativno nizko,
izjemo so predstavljali gosti iz Severne Amerike. Gostota obiskovanja izven
evropskih držav v obeh obravnavanih obdobjih je ostala relativno nespreme-
74 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, 39/25 Sanità, Fonti salutari
(bagni), š. 519. Curort und Seebad Abbazia, Istrien, Österreich. Cur-liste ausgegeben am Montag
den 8. september 1890, VII. Saison. Omenjeni dokument je verjetno le del širšega poročila o obis
ku v tem letu.
75 Gosti so prihajali iz naslednjih evropskih držav: Belgija, Bolgarija, Nemčija, Danska, Anglija,
Francija, Grčija, Holandija, Italija, Luksemburg, Črna gora, Norveška, Švedska, Portugalska, Ro-
munija, Rusija, Švica, Srbija, Španija in Turčija.
76 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti sa-
lutari (bagni), 1219: Statistischer Ausweis über den Fremdenverkehr in der Saison: 1901–1902 (27.
2. 1903, N. 3941), 1902–1903 (10. 3. 1904, N. 424/1), 1903–1904 (6. 3. 1905, N. 496/1).
127
Na podlagi dostopnih statističnih podatkov in poročil zdraviliške ko-
misije dobimo podrobnejšo sliko izvora obiskovalcev. Iz izseka poročila za
prve dneve v septembru leta 1890 si je mogoče ustvariti sliko o strukturi go-
stov po kraju izvora. Gostje so prihajali iz Dunaja, Budimpešte, Gradca, Gali-
cije, Češke in Trsta ter ostalih delov monarhije. Nekaj gostov je prišlo iz tuji-
ne, in sicer Rusije, Srbije, Francije in Egipta. Zdravilišče in kopališče v Opatiji
je prve dni septembra obiskalo 166 oseb. Po podatkih poročila so bili nasta-
njeni v: Villa Angiolina, Hotel Kroninprincess Stephanie, Gasthof Slatina, Ab-
bazia N. 14, Pension Villa Meyne, Hotel Quarnero, Villa Stella ter drugih ho-
telih in penzionih.74
Naslednje podrobnejše podatke o izvoru obiskovalcev dobimo v obdob-
ju 1902–1904. V treh letih je velika večina gostov prihajala iz domačega av-
strijskega in ogrskega dela monarhije. Daleč največje je bilo število gostov, ki
so prihajali iz Ogrske, Spodnje Avstrije, nato Galicije, Češke in Hrvaške. Iz-
med evropskih držav sta izstopali Nemčija in Rusija (okrog 1.000 iz posa-
mezne države), nato Srbija in Romunija (med 200 in 300 iz posamezne dr-
žave).75 Iz držav izven evropskega kontinenta je prihajalo le majhno število
gostov (Tabela 7).76 Desetletje kasneje je bila struktura gostov v Opatiji po-
dobna. V sezonah 1911, 1912 in 1913 je največ obiskovalcev še naprej prihajalo iz
avstrijskega in ogrskega dela monarhije. Iz avstrijskega dela so prednjačili go-
sti iz Dunaja, Češke, Galicije ter Hrvaške in Slavonije (domačini). Iz evrop-
skih držav so prevladovali nemški in ruski gosti (okrog 3.000 iz Nemčije in
2.000 iz Rusije), za njimi pa, sicer v veliko manjšem številu, gosti iz Srbije (ok-
rog 400) in Romunije (med 200 in 400). Okrog sto obiskovalcev je prihajalo
še iz Anglije in Francije, nekaj manj iz Italije. Število obiskovalcev iz preosta-
lih evropskih in neevropskih držav je bilo tudi v tem obdobju relativno nizko,
izjemo so predstavljali gosti iz Severne Amerike. Gostota obiskovanja izven
evropskih držav v obeh obravnavanih obdobjih je ostala relativno nespreme-
74 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, 39/25 Sanità, Fonti salutari
(bagni), š. 519. Curort und Seebad Abbazia, Istrien, Österreich. Cur-liste ausgegeben am Montag
den 8. september 1890, VII. Saison. Omenjeni dokument je verjetno le del širšega poročila o obis
ku v tem letu.
75 Gosti so prihajali iz naslednjih evropskih držav: Belgija, Bolgarija, Nemčija, Danska, Anglija,
Francija, Grčija, Holandija, Italija, Luksemburg, Črna gora, Norveška, Švedska, Portugalska, Ro-
munija, Rusija, Švica, Srbija, Španija in Turčija.
76 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti sa-
lutari (bagni), 1219: Statistischer Ausweis über den Fremdenverkehr in der Saison: 1901–1902 (27.
2. 1903, N. 3941), 1902–1903 (10. 3. 1904, N. 424/1), 1903–1904 (6. 3. 1905, N. 496/1).
127
