Page 132 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 132
turizem v avstrijskem primorju
ki so se v kraju zadržali do 48 ur in bili oproščeni plačevanja taks ter niso bili
všteti v statistiko obiskovanja. Leta 1911 je zabeleženih 6.960, leta 1912 6.590
in leta 1913 celo 9.099 izletnikov.84
V Opatijo so tujci sprva prihajali pretežno v zimskih mesecih, da bi se
umaknili v toplejše kraje, kasneje je v ospredje postopoma prihajala poletna
sezona. Prvi zdraviliški red iz leta 1890 je določal zdraviliško sezono, ki je tra-
jala od 16. oktobra do 15. maja.85 Že naslednje leto so v Opatiji uvedli celole-
tno sezono, saj so v 33. členu določili, da zdraviliška sezona traja celo leto, kar
kaže na relativno zgodnje prizadevanje za razvoj Opatije tudi v poletni sezo-
ni. Kljub temu sta še naprej veljali dve sezoni obiskovanja, zimska, ki je traja-
la od 15. oktobra do 15. maja – klimatsko zdravilišče (stazione climatica inver-
nale), in poletna, od 15. junija do 15. oktobra – poletni kopališki kraj (stazione
balneare) (Bayer, 1909).86 V zimskih mesecih (februar, marec in april), ko je
bilo v severnejših regijah še precej mrzlo in zasneženo, je v iskanju blage klime
in možnosti zadrževanja na prostem prihajalo največ pacientov. Zato so se ne-
kateri (Istrski deželni zbor v Poreču in okrajni glavar) upravičeno spraševali o
primernosti celoletne sezone.87
Čeprav sta se moda kopanja v morju in promoviranje njegovih zdravil-
nih učinkov v poletnih mesecih na začetku novega stoletja že uspešno plasira-
la na trg in je v Opatiji število obiskovalcev v poletnih mesecih (julij in avgust)
naraščalo,88 saj sta že v sezoni 1901 narasla tudi število kopalcev na prostem
(kopanje v morju) in obisk družin v poletnih in jesenskih mesecih,89 je do za-
84 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume III, 1906–1918, Dipartimento IX – Autori-
tà centrali, provinciali, comunali; legislazione; dogane, classifica IX/291 luoghi di cura e ordinan-
ze a) Abbazia, Grado in b) Portorose e Lussinpiccolo, š. 2862: Statistischer Ausweis über den Fre-
mdenverkehr in der Saison 1911, 1912, 1913.
85 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, 39/25 Sanità, Fonti salutari
(bagni), š. 519: Zakonik in ukaznik za Avstrijsko-Ilirsko Primorje, Oznanilo c.–kr. namestništva
za avstrijsko-ilirsko Primorje z dne 13. januarja 1890, štev. 490, V. izdatek, 9–17. Podobno je v lečbin-
skem redu za lečbinski okraj Mali Lošinj in Veli Lošinj zdraviliška doba trajala od 1. oktobra so 31.
maja (Zakonik in ukaznik, 26.9.1892, XXI. izdatek, 16.467, 28, 93– 101).
86 Luftkurort und Seebad.
87 »La stagione di cura dovrebbe durare soltanto dal 16 Ottobre al 15 Maggio di ogni anno.« V:
AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti sa-
lutari (bagni), š. 519: N. 6439, 23. 10. 1889.
88 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti sa-
lutari (bagni), š. 1220: Amtsärztlicher Bericht über die Kurorte – Abbazia – für das Jahr 1904 un-
ter Anschluss des Summariums P., Volosca, 31.12.1904, dr. Graeffe, k.k. Bezirksarzt, 2.
89 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti sa-
lutari (bagni), š. 1219: Bericht über die sanitären Verhältnisse des Curortes Abbazia während d.J.
1901, im Frebruar 1902, 1–3.
130
ki so se v kraju zadržali do 48 ur in bili oproščeni plačevanja taks ter niso bili
všteti v statistiko obiskovanja. Leta 1911 je zabeleženih 6.960, leta 1912 6.590
in leta 1913 celo 9.099 izletnikov.84
V Opatijo so tujci sprva prihajali pretežno v zimskih mesecih, da bi se
umaknili v toplejše kraje, kasneje je v ospredje postopoma prihajala poletna
sezona. Prvi zdraviliški red iz leta 1890 je določal zdraviliško sezono, ki je tra-
jala od 16. oktobra do 15. maja.85 Že naslednje leto so v Opatiji uvedli celole-
tno sezono, saj so v 33. členu določili, da zdraviliška sezona traja celo leto, kar
kaže na relativno zgodnje prizadevanje za razvoj Opatije tudi v poletni sezo-
ni. Kljub temu sta še naprej veljali dve sezoni obiskovanja, zimska, ki je traja-
la od 15. oktobra do 15. maja – klimatsko zdravilišče (stazione climatica inver-
nale), in poletna, od 15. junija do 15. oktobra – poletni kopališki kraj (stazione
balneare) (Bayer, 1909).86 V zimskih mesecih (februar, marec in april), ko je
bilo v severnejših regijah še precej mrzlo in zasneženo, je v iskanju blage klime
in možnosti zadrževanja na prostem prihajalo največ pacientov. Zato so se ne-
kateri (Istrski deželni zbor v Poreču in okrajni glavar) upravičeno spraševali o
primernosti celoletne sezone.87
Čeprav sta se moda kopanja v morju in promoviranje njegovih zdravil-
nih učinkov v poletnih mesecih na začetku novega stoletja že uspešno plasira-
la na trg in je v Opatiji število obiskovalcev v poletnih mesecih (julij in avgust)
naraščalo,88 saj sta že v sezoni 1901 narasla tudi število kopalcev na prostem
(kopanje v morju) in obisk družin v poletnih in jesenskih mesecih,89 je do za-
84 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume III, 1906–1918, Dipartimento IX – Autori-
tà centrali, provinciali, comunali; legislazione; dogane, classifica IX/291 luoghi di cura e ordinan-
ze a) Abbazia, Grado in b) Portorose e Lussinpiccolo, š. 2862: Statistischer Ausweis über den Fre-
mdenverkehr in der Saison 1911, 1912, 1913.
85 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, 39/25 Sanità, Fonti salutari
(bagni), š. 519: Zakonik in ukaznik za Avstrijsko-Ilirsko Primorje, Oznanilo c.–kr. namestništva
za avstrijsko-ilirsko Primorje z dne 13. januarja 1890, štev. 490, V. izdatek, 9–17. Podobno je v lečbin-
skem redu za lečbinski okraj Mali Lošinj in Veli Lošinj zdraviliška doba trajala od 1. oktobra so 31.
maja (Zakonik in ukaznik, 26.9.1892, XXI. izdatek, 16.467, 28, 93– 101).
86 Luftkurort und Seebad.
87 »La stagione di cura dovrebbe durare soltanto dal 16 Ottobre al 15 Maggio di ogni anno.« V:
AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti sa-
lutari (bagni), š. 519: N. 6439, 23. 10. 1889.
88 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti sa-
lutari (bagni), š. 1220: Amtsärztlicher Bericht über die Kurorte – Abbazia – für das Jahr 1904 un-
ter Anschluss des Summariums P., Volosca, 31.12.1904, dr. Graeffe, k.k. Bezirksarzt, 2.
89 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti sa-
lutari (bagni), š. 1219: Bericht über die sanitären Verhältnisse des Curortes Abbazia während d.J.
1901, im Frebruar 1902, 1–3.
130
