Page 136 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 136
turizem v avstrijskem primorju
Gradež
Na Goriškem oziroma na območju poknežene grofije Goriško-Gradiške so
tekom druge polovice 19. stoletja nastajale pobude za ustanavljanje zdravili-
ških in klimatskih krajev. Goriški deželni zbor in glavar sta tovrstne pobude
naslavljala na tržaško namestništvo. Poleg Gorice, ki si je po njihovih naved-
bah že vrsto let prizadevala, da bi postala zdraviliški klimatski kraj, so ome-
njali tudi druge kraje, kakor denimo trg Tolmin, ki se je nahajal v ljubki alp-
ski dolini, ter druge občine v hribovitih predelih goriške dežele. Dežela si je
tudi prizadevala, da bi bili (vsaj deloma) sprejeti predlogi, ki jih je izpostavil
prvi kongres za promocijo prometa tujcev v alpskih deželah Avstrije (Congres-
so per la promozione del movimento dei forestieri nei paesi alpini dell'Austria),
to je podpora občinam z ustreznimi zakonskimi ukrepi, ki bi v prvi vrsti regu-
lirali gradbeno dejavnost in seveda spodbujali čim večji dotok tujcev.93 Na sam
deželni zbor pa so lokalne oblasti pošiljale dopise in prošnje v zvezi z zdravi-
liškimi in klimatskimi kraji. Prizadevale so si za promocijo svojih krajev, kli-
me, lege in vegetacije. Posebej je bila omenjena Gorica kot kraj, ki je slovel po
svoji blagi klimi, dobri topografski legi in lepi okolici. Omenjene specifike naj
bi kraj uvrščale med zdraviliške klimatske postaje.94 Sklicevali so se tudi na
Czoernigovo delo (oziroma študije), ki je v svojih delih Gorico imenoval »av-
strijska Nica«95 in jo videl kot primeren kraj za zimsko klimatsko letovišče,96
ki bi bilo namenjeno predvsem bolnim in bolehnim osebam. Prednost Gori-
ce je videl predvsem v njeni bližini in lažji dostopnosti (tako prometni kot ce-
novni), saj prebivalcem monarhije ne bi bilo potrebno potovati na oddaljeni
jug, ostali bi namreč v domovini. Kraj je bil posebej primeren za zdravljenje
93 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti
salutari (bagni), š. 601: deželni zbor v Gorici je na tržaško namestništvo poslal dopis glede
prizadevanj za razglasitev Gorice kot klimatskega zdravilišča, N. 5258/95, Gorizia, 27. 11. 1895.
94 20. 7. 1875 je bil pripravljen Statut društva za promocijo Gorice kot klimatskega zdravilišča –
Società promotrice per la cura climatica in Gorizia. Statut je na podlagi zakona (15.11.1867) potrdilo
tržaško namestništvo (4.8.2014). V: ASGO, Archivio Storico, Comune di Gorizia, fascicoli
separati, Società di Gorizia, Statuti, 1865–1892, filza 3315, prot. N. 8558/1875, š. 1596.
V kasnejši dokumentaciji (pismo, naslovljeno na deželni zbor v Gorici 26. 2. 1914) izvemo, da je
bilo društvo ustanovljeno šele leta 1884, a je bilo leta 1986 že ukinjeno. V: ASGO, Archivio Stori-
co, Comune di Gorizia, filza 1239/II, prot. 1136/1914, š. 1039.
95 Czoernig ni želel toliko poudariti primerjave z Nico v smislu sorodnih klimatskih pogojev, ampak
bolj v smislu, kakor sam piše, da po njegovem mnenju podobno kot Nica tudi Gorica po svoji kli-
mi in legi sodi med najeminentnejše klimatske postaje v Evropi oziroma Avstriji (Czoernig, 1987,
89).
96 Zime so blage z višjo temperaturo v povprečju, 5,18°C, spomladi 8,62°C, poleti 20,36°C in jeseni
v povprečju 17,76°C. Poletne temperature so znosne, saj jih blažita morski in gorski veter (Czoer-
nig, 1987, 89).
134
Gradež
Na Goriškem oziroma na območju poknežene grofije Goriško-Gradiške so
tekom druge polovice 19. stoletja nastajale pobude za ustanavljanje zdravili-
ških in klimatskih krajev. Goriški deželni zbor in glavar sta tovrstne pobude
naslavljala na tržaško namestništvo. Poleg Gorice, ki si je po njihovih naved-
bah že vrsto let prizadevala, da bi postala zdraviliški klimatski kraj, so ome-
njali tudi druge kraje, kakor denimo trg Tolmin, ki se je nahajal v ljubki alp-
ski dolini, ter druge občine v hribovitih predelih goriške dežele. Dežela si je
tudi prizadevala, da bi bili (vsaj deloma) sprejeti predlogi, ki jih je izpostavil
prvi kongres za promocijo prometa tujcev v alpskih deželah Avstrije (Congres-
so per la promozione del movimento dei forestieri nei paesi alpini dell'Austria),
to je podpora občinam z ustreznimi zakonskimi ukrepi, ki bi v prvi vrsti regu-
lirali gradbeno dejavnost in seveda spodbujali čim večji dotok tujcev.93 Na sam
deželni zbor pa so lokalne oblasti pošiljale dopise in prošnje v zvezi z zdravi-
liškimi in klimatskimi kraji. Prizadevale so si za promocijo svojih krajev, kli-
me, lege in vegetacije. Posebej je bila omenjena Gorica kot kraj, ki je slovel po
svoji blagi klimi, dobri topografski legi in lepi okolici. Omenjene specifike naj
bi kraj uvrščale med zdraviliške klimatske postaje.94 Sklicevali so se tudi na
Czoernigovo delo (oziroma študije), ki je v svojih delih Gorico imenoval »av-
strijska Nica«95 in jo videl kot primeren kraj za zimsko klimatsko letovišče,96
ki bi bilo namenjeno predvsem bolnim in bolehnim osebam. Prednost Gori-
ce je videl predvsem v njeni bližini in lažji dostopnosti (tako prometni kot ce-
novni), saj prebivalcem monarhije ne bi bilo potrebno potovati na oddaljeni
jug, ostali bi namreč v domovini. Kraj je bil posebej primeren za zdravljenje
93 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti
salutari (bagni), š. 601: deželni zbor v Gorici je na tržaško namestništvo poslal dopis glede
prizadevanj za razglasitev Gorice kot klimatskega zdravilišča, N. 5258/95, Gorizia, 27. 11. 1895.
94 20. 7. 1875 je bil pripravljen Statut društva za promocijo Gorice kot klimatskega zdravilišča –
Società promotrice per la cura climatica in Gorizia. Statut je na podlagi zakona (15.11.1867) potrdilo
tržaško namestništvo (4.8.2014). V: ASGO, Archivio Storico, Comune di Gorizia, fascicoli
separati, Società di Gorizia, Statuti, 1865–1892, filza 3315, prot. N. 8558/1875, š. 1596.
V kasnejši dokumentaciji (pismo, naslovljeno na deželni zbor v Gorici 26. 2. 1914) izvemo, da je
bilo društvo ustanovljeno šele leta 1884, a je bilo leta 1986 že ukinjeno. V: ASGO, Archivio Stori-
co, Comune di Gorizia, filza 1239/II, prot. 1136/1914, š. 1039.
95 Czoernig ni želel toliko poudariti primerjave z Nico v smislu sorodnih klimatskih pogojev, ampak
bolj v smislu, kakor sam piše, da po njegovem mnenju podobno kot Nica tudi Gorica po svoji kli-
mi in legi sodi med najeminentnejše klimatske postaje v Evropi oziroma Avstriji (Czoernig, 1987,
89).
96 Zime so blage z višjo temperaturo v povprečju, 5,18°C, spomladi 8,62°C, poleti 20,36°C in jeseni
v povprečju 17,76°C. Poletne temperature so znosne, saj jih blažita morski in gorski veter (Czoer-
nig, 1987, 89).
134
