Page 139 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 139
na morju

❙ 10 vanih cest, urbanistične zasnove oziroma urejenosti mesta in
Gradež, bližnjega podeželja.99
življenje
na plaži Poleg Gorice in gorskih krajev se je na območju Gori-
(izvirnik: ško-Gradiške v drugi polovici 19. stoletja razvijalo morsko
Goriški muzej, okrevališče v Gradežu, ki je do prve svetovne vojne postalo
Zgodovinski eno izmed bolj priljubljenih morskih turističnih krajev mo-
oddelek, zbirka narhije. Prvi viri, ki pričajo o vzpostavitvi kopališča v Grade-
razglednic). žu, sodijo v sredino 19. stoletja. Domačini so na plaži posta-
vili manjše objekte, kjer so se preoblačili za kopanje. Občina
je morsko kopališče vodila od leta 1853 in leta 1868 na mesto
prvih objektov postavila nov kopališki obrat. Leta 1883 so na
istem kraju zgradili jez in zato kopališče premaknili na dana-
šnje mesto. Same komplekse so posodobili in povečali število
kabin (De Grassi, 1992, 11–12; Boemo, 1992, 61). Gradež so v
drugi polovici 19. stoletja obiskovali tudi že turisti, ki pa jih je
tja pripeljalo zlasti zanimanje za arheološke izkopanine, zato
lahko rečemo, da se je pravi turistični razvoj začel šele proti
koncu stoletja. Nekateri razlogi so bili tudi težek in dolgotra-
jen dostop do otoka, neurejena dobava pitne vode in pomanj-
kanje nastanitvenih objektov. V Gradežu se je infrastruktu-
ro pričelo urejati ob pojavu zdraviliško-kopališke dejavnosti.

99 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fasci-
colo 39/25, Fonti salutari (bagni), š. 601: goriški podestà je pismo poslal na de-
želni zbor v Gorico, nedatirano.

137
   134   135   136   137   138   139   140   141   142   143   144