Page 143 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 143
na morju
ki so prihajali na zdravljenje, postopoma, a vztrajno naraščalo. Konec 70-ih in
na začetku 80-ih let 19. stoletja je obisk stagniral oziroma celo deloma upadel,
medtem ko je do leta 1887 zelo narastel, skupaj se je obisk v obdobju od leta
1873 do 1887 povečal za desetkrat.114
Do leta 1885115 je bila večina otrok, ki so prihajali na zdravljenje, iz go-
riško-gradiškega območja (438 od 445) kar ne preseneča, saj je bilo slednjim
zagotovljeno brezplačno zdravljenje oziroma je poknežena grofija Goriško-
-Gradiška financirala zdravljenje.116 V celotnem obdobju ni prišlo do smrtne-
ga primera ali hudega poslabšanja zdravstvenega stanja. Zaradi omejenih fi-
nančnih sredstev je bila sezona zdravljenja omejena na 45 dni, v zadnjih dveh
letih pa na podlagi izkazanih uspehov (in ko je vreme to dopuščalo) na 50
dni. Okrevališče je razpolagalo z lastnimi nastanitvenimi kapacitetami, s po-
hištvom in z opremo ter imelo svoj park. Na podlagi potreb so za pomlad
1886 načrtovali izgradnjo novega objekta oziroma krila obstoječega, kjer so
nameravali urediti še dodatnih 50 postelj.117 Do povečanja kapacitet naj bi
končno prišlo leta 1896, ko je v svoji oporoki nadvojvoda Albert naročil izgra-
dnjo še ene stavbe v okrevališču s kapaciteto 60 do 70 postelj, kar bi omogoči-
lo sprejem dodatnega števila revnih dunajskih otrok. Načrt za novo zgradbo
ni bil uresničen, saj po inšpekciji okrajnega zdravnika ni pridobil pozitivnega
mnenja. Potekala so usklajevanja načrtov, vendar nadaljnjih informacij nis-
mo pridobili.118
114 Poročil za naslednja leta nismo zasledili. Razlog je lahko v tem, da se je okrevališka dejavnost pos-
topoma umikala naraščajoči letoviški dejavnosti, saj je bil Gradež že pet let kasneje z zakonom
uveljavljen kot zdraviliški kraj.
115 Leta 1885 je bilo poročilo o uspehih zdravljenja otrok v Gradežu poslano na tržaško namestništvo,
v katerem je od začetka zdravljenja leta 1873 do leta 1884 večina otrok ozdravela oziroma se jim je
zdravje izboljšalo. Le redkim se zdravstveno stanje ni spremenilo, umrlih ni bilo. V: AST, Luogo-
tenenza del Litorale, Atti generali, volume I, 1850–1885, Sezione II, Classifica 2/12, Materia 10 Ere-
zione di Stabilimenti balneari, š. 362: 3612/IV, Quadro generale statistico dell’Ospizio marino di
Grado dalla fondazione all’anno 1884, 31. 1. 1885). To poročilo obsega tudi podatke kasnejšega iz
leta 1887, vendar le do leta 1884.
116 Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume I, 1850–1885, Sezione II, Classifica 2/12, Mate-
ria 6 Terme di S. Stefano e di Monfalcone, istituto eliopatico a Grado e altre fonti termali, š. 362:
3612/IV, Osservazioni. Poročilo navaja, da z izjemo prvih sedmih otrok, ki so prišli na zdravljenje
leta 1873, v naslednjih letih tržaški odbor ni več pošiljal otrok v Gradež.
117 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume I, 1850–1885, Sezione II, Classifica 2/12,
Materia 6 Terme di S. Stefano e di Monfalcone, istituto eliopatico a Grado e altre fonti termali,
š. 362: 3612/IV, Osservazioni. Glej tudi Tabelo 9: Statistični pregled Zavoda za zdravljenje revnih
skrofuloznih otrok v Gradežu od ustanovitve do leta 1887.
118 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti sa-
lutari (bagni), š. 1220: Odgovori in razprave, dopolnitve vodstva okrevališča, poslane na zdravili-
ški svet glede predlaganega povečanja stavbe otroškega okrevališča, leto 1896.
141
ki so prihajali na zdravljenje, postopoma, a vztrajno naraščalo. Konec 70-ih in
na začetku 80-ih let 19. stoletja je obisk stagniral oziroma celo deloma upadel,
medtem ko je do leta 1887 zelo narastel, skupaj se je obisk v obdobju od leta
1873 do 1887 povečal za desetkrat.114
Do leta 1885115 je bila večina otrok, ki so prihajali na zdravljenje, iz go-
riško-gradiškega območja (438 od 445) kar ne preseneča, saj je bilo slednjim
zagotovljeno brezplačno zdravljenje oziroma je poknežena grofija Goriško-
-Gradiška financirala zdravljenje.116 V celotnem obdobju ni prišlo do smrtne-
ga primera ali hudega poslabšanja zdravstvenega stanja. Zaradi omejenih fi-
nančnih sredstev je bila sezona zdravljenja omejena na 45 dni, v zadnjih dveh
letih pa na podlagi izkazanih uspehov (in ko je vreme to dopuščalo) na 50
dni. Okrevališče je razpolagalo z lastnimi nastanitvenimi kapacitetami, s po-
hištvom in z opremo ter imelo svoj park. Na podlagi potreb so za pomlad
1886 načrtovali izgradnjo novega objekta oziroma krila obstoječega, kjer so
nameravali urediti še dodatnih 50 postelj.117 Do povečanja kapacitet naj bi
končno prišlo leta 1896, ko je v svoji oporoki nadvojvoda Albert naročil izgra-
dnjo še ene stavbe v okrevališču s kapaciteto 60 do 70 postelj, kar bi omogoči-
lo sprejem dodatnega števila revnih dunajskih otrok. Načrt za novo zgradbo
ni bil uresničen, saj po inšpekciji okrajnega zdravnika ni pridobil pozitivnega
mnenja. Potekala so usklajevanja načrtov, vendar nadaljnjih informacij nis-
mo pridobili.118
114 Poročil za naslednja leta nismo zasledili. Razlog je lahko v tem, da se je okrevališka dejavnost pos-
topoma umikala naraščajoči letoviški dejavnosti, saj je bil Gradež že pet let kasneje z zakonom
uveljavljen kot zdraviliški kraj.
115 Leta 1885 je bilo poročilo o uspehih zdravljenja otrok v Gradežu poslano na tržaško namestništvo,
v katerem je od začetka zdravljenja leta 1873 do leta 1884 večina otrok ozdravela oziroma se jim je
zdravje izboljšalo. Le redkim se zdravstveno stanje ni spremenilo, umrlih ni bilo. V: AST, Luogo-
tenenza del Litorale, Atti generali, volume I, 1850–1885, Sezione II, Classifica 2/12, Materia 10 Ere-
zione di Stabilimenti balneari, š. 362: 3612/IV, Quadro generale statistico dell’Ospizio marino di
Grado dalla fondazione all’anno 1884, 31. 1. 1885). To poročilo obsega tudi podatke kasnejšega iz
leta 1887, vendar le do leta 1884.
116 Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume I, 1850–1885, Sezione II, Classifica 2/12, Mate-
ria 6 Terme di S. Stefano e di Monfalcone, istituto eliopatico a Grado e altre fonti termali, š. 362:
3612/IV, Osservazioni. Poročilo navaja, da z izjemo prvih sedmih otrok, ki so prišli na zdravljenje
leta 1873, v naslednjih letih tržaški odbor ni več pošiljal otrok v Gradež.
117 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume I, 1850–1885, Sezione II, Classifica 2/12,
Materia 6 Terme di S. Stefano e di Monfalcone, istituto eliopatico a Grado e altre fonti termali,
š. 362: 3612/IV, Osservazioni. Glej tudi Tabelo 9: Statistični pregled Zavoda za zdravljenje revnih
skrofuloznih otrok v Gradežu od ustanovitve do leta 1887.
118 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti sa-
lutari (bagni), š. 1220: Odgovori in razprave, dopolnitve vodstva okrevališča, poslane na zdravili-
ški svet glede predlaganega povečanja stavbe otroškega okrevališča, leto 1896.
141
