Page 16 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 16
turizem v avstrijskem primorju
ristili v glavnem petični gostje. Govorimo torej o obdobju modernega, a še
vedno elitnega turizma.
Na območju Avstrijskega primorja, ki predstavlja osrednje območje
obravnave pričujoče knjige, so se tekom 19. stoletja posamezni kraji, kot so
Opatija, Gradež, Portorož in Postojna, razvili v uspešne turistične destina-
cije. Naravne danosti in privlačnosti, termalna in predvsem morska voda ter
gorski zrak, so predstavljali podlago za začetni turistični razvoj. A v tem pro-
storu se je razvil še jamski turizem, ki velja za eno izmed starejših oblik turiz-
ma na Slovenskem in na svetovni ravni nasploh, saj sega daleč nazaj v stoletja
pred industrializacijo. Na območju Primorja so se tako razvili različni tipi tu-
rističnih destinacij, ki so se v obdobju do pričetka prve svetovne vojne uspeš-
no umestili na turistični trg.
Pričujoče delo je rezultat doktorske raziskave, ki jo je avtorica izvedla na
Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem. Temelji na slo-
venski in mednarodni znanstveni in strokovni literaturi (turistični tisk in pe-
riodika), ki obravnava razvoj modernega turizma, predvsem pa na izvirnem
in večinoma še neuporabljenem arhivskem gradivu, ki ga hranijo Državni ar-
hiv v Trstu, Pokrajinski arhiv Koper, Državni arhiv v Gorici ter Državna ar-
hiva na Reki in v Pazinu. V zgodovino turizma na Slovenskem knjiga prina-
ša svež pristop in nove vsebine, ki so bile do sedaj manj znane, predvsem pa
manj obravnavane. Na podlagi historične analize izvirnega gradiva ter publi-
kacij avtorica poda rekonstrukcijo zgodovine modernega turizma v njegovih
začetnih fazah in obenem izpostavlja ključne dejavnike njegovega razvoja do
prve svetovne vojne.
Delo, ki je v letu 2015 že izšlo v elektronski obliki, je zdaj izdano tudi
v tiskani različici. Tisk sta omogočila Park Škocjanske jame in Fakulteta za
humanistične študije Univerze na Primorskem (temeljni projekt Integrirana
kmečka ekonomija na Slovenskem v primerjalni perspektivi (16.–19. stoletje,
ARRS J6-6831).
Prepričan sem, da bo ta knjiga zanimivo branje ne le za strokovno jav-
nost ampak tudi za širšo publiko in da je obenem zelo primerna tudi v študij-
ske namene, predvsem na področjih zgodovine, turizma in dediščine. Če pa
ji bo uspelo spodbuditi tudi nadaljnje raziskovanje zgodovine turizma na Slo-
venskem bo dosegla vse svoje cilje.
Aleksander Panjek
14
ristili v glavnem petični gostje. Govorimo torej o obdobju modernega, a še
vedno elitnega turizma.
Na območju Avstrijskega primorja, ki predstavlja osrednje območje
obravnave pričujoče knjige, so se tekom 19. stoletja posamezni kraji, kot so
Opatija, Gradež, Portorož in Postojna, razvili v uspešne turistične destina-
cije. Naravne danosti in privlačnosti, termalna in predvsem morska voda ter
gorski zrak, so predstavljali podlago za začetni turistični razvoj. A v tem pro-
storu se je razvil še jamski turizem, ki velja za eno izmed starejših oblik turiz-
ma na Slovenskem in na svetovni ravni nasploh, saj sega daleč nazaj v stoletja
pred industrializacijo. Na območju Primorja so se tako razvili različni tipi tu-
rističnih destinacij, ki so se v obdobju do pričetka prve svetovne vojne uspeš-
no umestili na turistični trg.
Pričujoče delo je rezultat doktorske raziskave, ki jo je avtorica izvedla na
Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem. Temelji na slo-
venski in mednarodni znanstveni in strokovni literaturi (turistični tisk in pe-
riodika), ki obravnava razvoj modernega turizma, predvsem pa na izvirnem
in večinoma še neuporabljenem arhivskem gradivu, ki ga hranijo Državni ar-
hiv v Trstu, Pokrajinski arhiv Koper, Državni arhiv v Gorici ter Državna ar-
hiva na Reki in v Pazinu. V zgodovino turizma na Slovenskem knjiga prina-
ša svež pristop in nove vsebine, ki so bile do sedaj manj znane, predvsem pa
manj obravnavane. Na podlagi historične analize izvirnega gradiva ter publi-
kacij avtorica poda rekonstrukcijo zgodovine modernega turizma v njegovih
začetnih fazah in obenem izpostavlja ključne dejavnike njegovega razvoja do
prve svetovne vojne.
Delo, ki je v letu 2015 že izšlo v elektronski obliki, je zdaj izdano tudi
v tiskani različici. Tisk sta omogočila Park Škocjanske jame in Fakulteta za
humanistične študije Univerze na Primorskem (temeljni projekt Integrirana
kmečka ekonomija na Slovenskem v primerjalni perspektivi (16.–19. stoletje,
ARRS J6-6831).
Prepričan sem, da bo ta knjiga zanimivo branje ne le za strokovno jav-
nost ampak tudi za širšo publiko in da je obenem zelo primerna tudi v študij-
ske namene, predvsem na področjih zgodovine, turizma in dediščine. Če pa
ji bo uspelo spodbuditi tudi nadaljnje raziskovanje zgodovine turizma na Slo-
venskem bo dosegla vse svoje cilje.
Aleksander Panjek
14
