Page 21 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 21
rizem kot ekonomski
in socialni pojav
– zgodovinska perspektiva
Turizem, ki danes predstavlja eno najhitreje rastočih gospodarskih pa-
nog na svetu, je kot koncept močno povezan s prostim časom (loisir,
leisure)1 in nastopa v nasprotju z delovnim časom. Prosti čas je poleg
sreče in modrosti že Aristotel označil za osnovo, za cilj človekovega življenja,
lahko bi rekli stanje duha. Za antične Rimljane je bilo pojmovanje prostega
časa blizu današnjemu in je pomenilo predvsem čas odsotnosti z dela, s pou-
darkom na počitku in zabavi. Izraz turizem pa je postal sopomenka pojmu
prostega časa v obdobju industrijske revolucije in modernizacije (Jafari, 2000,
354–55),2 to je v obdobju, ki je središčno obravnavano v pričujočem delu, re-
zultatu doktorskega dela.
Turizem je tesno povezan s tehnološkim napredkom industrijske revo-
lucije in modernizacije, je izrazito kompleksen pojav in predstavlja interdisci-
plinarno področje raziskovanja, saj posega na gospodarsko, družbeno in kul-
turno raven skupnosti in posameznika. Pojmovan je bodisi kot »industrija«
(prostega časa) bodisi kot fenomen ali oboje. V pričujočem delu je osrednja
pozornost namenjena raziskovanju zgodovinskega razvoja turizma na obmo-
čju Avstrijskega primorja (nekdanja dežela Avstro-Ogrske) s poudarkom na
1 Prosti čas je »širši« koncept kot turizem. Nedvomno sta tesno povezana, saj je »večina oblik
turizma vezana na prosti čas«, vendar se v prostem času posameznik lahko sprošča na različne
načine, ki niso nujno vezani na turistične namene (Mihalič, 2008, 28).
2 Leksikon turizma v nadaljevanju navaja sodobnejše teorije o pojavu, ki so nastale predvsem po
drugi svetovni vojni in pojav vežejo na vlogo, ki jo ima v industrijski in postindustrijski družbi.
Sam izraz turizem izvira iz grščine (tornos). Poimenovanje se je v latinščini uveljavilo kot tornare,
v francoščini tour. Angleški in nemški jezik sta besedo prevzeli. Gre za »nadpomenko« za
»občasen odhod iz vsakodnevnega okolja, pri katerem je načrtovan in zagotovljen tudi povratek
na izhodišče« (Leksikon turizma, 2012, 675).
turizem kot ekonomski in socialni pojav 19
in socialni pojav
– zgodovinska perspektiva
Turizem, ki danes predstavlja eno najhitreje rastočih gospodarskih pa-
nog na svetu, je kot koncept močno povezan s prostim časom (loisir,
leisure)1 in nastopa v nasprotju z delovnim časom. Prosti čas je poleg
sreče in modrosti že Aristotel označil za osnovo, za cilj človekovega življenja,
lahko bi rekli stanje duha. Za antične Rimljane je bilo pojmovanje prostega
časa blizu današnjemu in je pomenilo predvsem čas odsotnosti z dela, s pou-
darkom na počitku in zabavi. Izraz turizem pa je postal sopomenka pojmu
prostega časa v obdobju industrijske revolucije in modernizacije (Jafari, 2000,
354–55),2 to je v obdobju, ki je središčno obravnavano v pričujočem delu, re-
zultatu doktorskega dela.
Turizem je tesno povezan s tehnološkim napredkom industrijske revo-
lucije in modernizacije, je izrazito kompleksen pojav in predstavlja interdisci-
plinarno področje raziskovanja, saj posega na gospodarsko, družbeno in kul-
turno raven skupnosti in posameznika. Pojmovan je bodisi kot »industrija«
(prostega časa) bodisi kot fenomen ali oboje. V pričujočem delu je osrednja
pozornost namenjena raziskovanju zgodovinskega razvoja turizma na obmo-
čju Avstrijskega primorja (nekdanja dežela Avstro-Ogrske) s poudarkom na
1 Prosti čas je »širši« koncept kot turizem. Nedvomno sta tesno povezana, saj je »večina oblik
turizma vezana na prosti čas«, vendar se v prostem času posameznik lahko sprošča na različne
načine, ki niso nujno vezani na turistične namene (Mihalič, 2008, 28).
2 Leksikon turizma v nadaljevanju navaja sodobnejše teorije o pojavu, ki so nastale predvsem po
drugi svetovni vojni in pojav vežejo na vlogo, ki jo ima v industrijski in postindustrijski družbi.
Sam izraz turizem izvira iz grščine (tornos). Poimenovanje se je v latinščini uveljavilo kot tornare,
v francoščini tour. Angleški in nemški jezik sta besedo prevzeli. Gre za »nadpomenko« za
»občasen odhod iz vsakodnevnega okolja, pri katerem je načrtovan in zagotovljen tudi povratek
na izhodišče« (Leksikon turizma, 2012, 675).
turizem kot ekonomski in socialni pojav 19
